Hudo potreben fuka in srečanje z debeluhovo ženo – 4. del
Nisem brala prejšnjih delov, pa tudi ne vseh postov tukaj gor, ker so se vrinili še drugi. Če lahko komentiram svojo izkušnjo…. ljubljenje natančno takšno, nebrzdano, noro, zmešano, mislim, da sva bila zaljubljena v najin seks veliko bolj kot drug v drugega. Po desetih letih najine kalvarije gor in dol, ko hkrati ugotavljava, da drug brez drugega ne zmoreva, drug z drugim pa tudi ne, vsaj ne tako zelo, da bi se ločila in pustila družini za seboj, vama lahko rečem samo eno. Če sta se ponovno dobila, nekaj med vama je. Če bosta si vzela spet čas, da bosta ugotavljala koliko tega in kako zelo, bosta se sčasoma speti izgubila. Beleženje datumov v koledar, odpovedi zadnjega hipa, ker je otrok dobil ošpice, žena pa menstrualne krče, načnejo še tako močno ljubezen, ali pa strast. Moje mnenje je, da ko se najdeta dva tako kompatibilna za seks, bosta si znala narediti kompatibilno tudi življenje, bosta si znala poiskati tiste stvari, ki bodo veselile oba, ter jih zmeraj znova začinila z plavajočimi orgazmi. Kaj pomaga, če je žena dobra mama, odlična kuharica, lepo spegla srajce, če je v postelji vse skupaj rutina, ki se ji ne da ubežati. In tudi, če ne bi znala peljati kompatibilnega načina življenja do smrti, pa kaj! Tudi samo pet, šest let takšnih spolnih doživetih takoj vzamem! Kaj v življenju pa ima garancijo?? Zakon doma? Ni je, verjemita. Lahko gre njegova žena, lahko gre njen debeluh, lahko postaneta zagrenjena, lahko se zakon spremeni v pekel iz takšnega ali drugačnega razloga…. Vidva pa se bosta odpovedala temu največ, kar lahko iz življenja dobita?!
Če mislita, ne oklevajta in ne prelagajta. Poznata se, vesta kdo je kdo. Ne začnita pa drugega kroga v brezno bolečin, čakanj, odpovedovanj, in v končni vrsti – neobhodnega konca, ker drugače pač ne bo šlo. Ne čakajta, če bo življenje poskrbelo za vaju, vidva poskrbita za življenje. Tako ali drugače. Skupaj ali pa se pozabita, čeprav to ne bo nikoli možno!
Nama gre počasi rakom žvižgat poskus drugega kroga. Nasedla sva ideji, da bova se sčasoma ločila in zaživela skupaj. Oba, pa ko je prišlo do tega, sva oba na nek način počepnila, najprej jaz, čez leto pa še on. Mislim, da prostora za tretji krog ne bo več.
Vse dobro, pa upam, da bo epilog zgodbe, peti del, začinjen s prstanom:-)
Zelo lepo napisano, se podpišem pod tole.
Se opravičujem, če sem malo “oskrunila” vajino temo, vajino zgodbo…
Ampak moj prvi namen je bil, da vlijem malo poguma Elzi…In skriti razlog, da me je ta tema pritegnila, je podobna zgodba, kot od zgornje avtorice…
Zgornja avtorica je res lepo napisala, je dalo misliti še meni, in tudi jaz upam na peti del zgodbe s srečnim epilogom.
Vse dobro vama želim…pa tudi tebi, zgornja avtorica.