Joj, a so vsi dedci taki?
Jaz pa moram povedat, da ko sem tole prebirala šele vidim da mam krasnega moža in da sem včasih preveč pikolovska in kritična. Ima sicer svoje fore, ampak z malo je krasen. Če gresta ven jo zrihta sam, tudi zvečer je njegov obred, da jo umije in obleče pižamico, medtem ko jaz prepravljam večerjo. Tudi priprava kosila ni noben problem. On naredi vse če mu jaz rečem, res pa je da sam od sebe ne bo naredil veliko, kar se ostalih opravil tiče. Tukaj mislim predvsem na stanovanjska opravila, ki naju čakajo, ko gre mala spat. Jaz ves čas nekaj pečkarim, likam, pospravljam od večerje, on pa lahko mirno sedi pred televizijo in me gleda. Če mu pa rečem,da bi mi lahko tudi kaj pomagal to seveda stori brez problema, ampak mu mora biti to tudi povedano.
Sicer pa se res ne smem pritoževati. Mal je pa vseeno lepo, če lahko mal pošinfamo, a? Rada bi slišala naše dečke kaj jih vse moti pra nas. Po moje bi bilo zelo pestro.
Sej mogoče bi bilo pa zanimivo slišat, kaj ve mnite, da vašega partenerja najbolj moti pri vas???
Ha, ha, ha. No, pa da še jaz malo pokritiziram.
Zadnjič je čopka vrgla po tleh klavirček in je nehal igrat. Rekla sem možu, naj pogleda, če se da popravit, pa je rekel:” Saj bom pol, ampak dvomim, da se bo še dal poravit!” Po treh urah je mene minilo, da bi čakala na moža, ki je gledal televizijo in sem sama odprla škatlo. Videla sem, da so se samo kabli potrgali in ni bilo več stika. Ko sem to pokazala možu, je rekel, da nima mašince za lotanje in ne ve, če bo lahko popravil. Potem sem pa kar sama olupila kable in jih zvezala skupaj, ter jih oblepila z izolirtrakom. Klavirček spet dela, kot nov, če bi čakali na moža, pa še danes ne bi.
In kadar vidi, da je pomivalni stroj poln posode, raje na roke umije par stvari, kot da bi umito posodo ven pospravil in umazano noter zložil. Pa kje je tu logika?
Ja drugače pa so zlati. Le kaj bi ženske brez njih?
Ste me pa nasmejale…..jaz imam srečo in imam čudovitega moža, ki res vse brez problema naredi in mu ni treba 10 krat povedat.Enkrat mu rečem in ni panike.
Je pa moj nečak v prvem razredu narisal v šoli risbo, kaj počnejo popoldan…Ja sestro je narisal s cunjo v roki, njega in svaka pa na sedežni pred televizijo.
UFFFFFFF, naš pa ni tak. Z veseljem pokaže svoji, kej je prah za pobrisat, posodo vestno odlaga v umivalnik in ko je poln, svoji pove, da bi bilo dobro, če bi jo zložila v pomivalni stroj, ko je treba kosilo pojest, rade volje pride k mizi, nič ne jamra, če mu prinese ženka zvečer kako pivo pred TV. Ko je treba odpeljat otroka na sprehod, je prvi pred vrati in čaka na paket.
Naša je pa še bolj srčkana. Čisto z veseljem 30 krat v pol ure pove, kako bi bilo lepo, da bi ob 10. zvečer odnesel smeti, čisto rada kuha kosilo in nič ne nerga ob tem (največ nesreč se zgodi v kuhinji, moški pa jih pojemo – in še hvalimo jih), pri vsaki kavi z velilik veseljem pove, da bi bilo potrebno naredit to in to, ob tem pa pove, da denarja za nakup potrebnega materiala ni in podobno…
Aja, in nikoli, res nikoli se pa ne zgodi, da bi našega za karkoli pohvalila… Niti pomotoma.
Haha, določenih podobnosti z mojim se ne da prezret. :))
Moj je postal lenoba odkar sem se preselila k njemu. Prej je sam pospravljal, pral, likal, kuhal, itd. zdaj se mu velikokrat še po kosilu talarjev ne ljubi z mize pospravit. :(( No, saj mi tudi pomaga v gospodinjstvu, ampak precej manj kot včasih. Priznam pa, da sem veliko sama kriva, ker sem ga (mlada in trapasta) preveč razvadila. Zdaj pa mam! 🙂
Kar se pa tiče zadnje lastnosti – najprej priganja, potem pa mi njega čakamo – to me pa resnično spravi ob živce. In ravno tako moram jaz zrihtati sebe pa ta malega pa misliti na vso kramo, ki jo moramo vlačiti s sabo. In če slučajno kaj pozabim, ima vedno en kup pripomb.
Kaj čmo? Nobody is perfect.
I’m nobody. :)))))
Moj si še za na morje ne spakira sam in tako se je zgodilo, da ko sva šla na morje kot fant in punca, da sem pozabila na njegove najljubše hlače. In mi v avtu ironično reče: glavno, da si zase vzela vse cunje. In se je kujal do prihoda na morje in še potem vsakič, ko sva šla zvečer na šetkanje po mestu.
Zdaj izgleda pakiranje zanj tako: jaz naštimam stvari, on pa samo pregleda kaj ja in kaj ne. Potem pa lahko zložim v potovalko.
Rob Becker:
JAMSKI ČLOVEK
M. Pavlič, Kranj,
——————————————————————————–
Režija: Barbara Gračner
Po desetih letih neverjetnih uspehov in nabito polnih dvoran po vsem svetu je Jamski človek odkril tudi Slovenijo.
Jamskemu človeku se je smejalo že več milijonov ljudi na štirih kontinentih. (Islandija ima 280 000 prebivalcev in kar 170 000 nasmejanih gledalcev.)
Ponosno se lahko pohvali z Guinessovim rekordom za največkrat odigrano monokomedijo na Broadwayu. Takratni župan mesta New York, gospod Giuliani, je preimenoval 44. ulico v Caveman Way in proglasil 18. julij za dan Cavemana.
Lastniki avtorskih pravic za Jamskega človeka so slovensko predstavo ocenili kot najboljšo v Evropi. Naša postavitev komedije je nastala v koprodukciji Islandije (Theater Mogul) in Slovenije (Gustav gleda išče).
Odnosi med moškim in žensko so komedija.
Jamski človek na šaljiv način obravnava razlike med spoloma; pomaga nam razumeti, zakaj imajo moški in ženske včasih težave pri medsebojni komunikaciji.
V vsakem prizoru bosta oba spola spoznala vsaj delček sebe ali del svojih sosedov in prijateljev.
Gre za zabavno predstavo, ki se je zlepa ne da zapustiti. Jamski človek je balzamični nanos za vsak odnos. Prepričajte se.
——————————————————————————–
Prešernovo gledališče, Kranj, 14. november ob 19.30.
LP, ally
poglej na strani:
tam so vse informacije…
PS. sorry, ne znam naresti aktivnega linka… 🙁
LP, ally