Neorganizirani, rastreseni, brezskrbni odlagači na jutri, v službi pridni in požrtvovalni, doma pa prave lenčine….
Zdajle sem se odločila, da ga malo pošinfam, kajti resnično me včasih spravi ob živce.
Doma je bil iz drugega kraja in že 3 leta živi 70 km stran. Frajer do danes še ni utegnil obvestiti vse pristojne, da je spremenil naslov. Določeno pošto še vedno dobiva na stari naslov. Včeraj je bil tam, pa je revež pozabil iti po pošto, med drugim tudi priporočeno.
Davčno napoved odda zadnji dan in potem čaka v vrsti kot nor.
Tri dni pred odhodom v tujino se spomni, da nima potnega lista.
Ko gre v trgovino, obvezno pozabi kupiti kakšno pomembno stvar, kot je meso ali pa kruh in potem mora iti še enkrat.
Ko pelje malo na sprehod, jo moram jaz obleči, pripraviti stekleničko s čajem, pripraviti kapo,… Ko greva midve ven, se moram jaz urediti, tamalo obleči, misliti na vse rekvizite, ki jih bova potrebovali, misliti, kaj vse bova spotoma opravili. V rokah imam ponavadi torbico, njene stvari, vrečko s smetmi in tamalo, pa mi vseeno uspe pri tem še zakleniti stanovanje. Moj mož pa tega ne obvlada.
Že pol leta čakam, da prišraufa neko poličko v steno.
Ko se mora on zmeniti za varstvo tamale, ga moram najmanj 10X opomniti, da pokliče mamo. In če ga ne bi opozorila ta 10-ič, bi pozabil.
10X gre mimo vrečke za smeti, ki sem jo pripravila pred vhod, pa je ne vidi.
K firizerju se spomni iti pol ure preden zaprejo. Si lahko mislite, da so ga frizerke vedno vesele.
Lani se je vpisal na fax in v enem letu se mu je uspelo prijaviti na “NIČ” izpitov.
Ko se spravljamo kam ven, pol ure prej govori “gremo, gremo”. Na koncu pa ga moram jaz s tamalo vedno čakati, ker ali službeno telefonira, ali pa mora še nujno nekaj na računalniku narediti.

GRRRRRRRRRRRRRR.
A se kupijo kje kakšni pospeški?

PS: Mogoče kdaj v prihonosti napišem tudi njegove dobre lastnosti, ki jih tudi ni malo. Danes pa zanalašč NEEEE!

aaaaaaaaaaaaaaaaaaahahahahahha

Vsi isti, vsi enakopravni! MOSKI!

Tanja

Moj je pa vedno povsod prvi. V avtu sedi prvi in tečnari, kje se obiram. Seveda se obiram, ker moram obleči še dve hčerki. Iz trgovine je tudi vedno prvi, da si lahko takoj čik prižge, jaz pa zadaj natovorjena z vrečami. Sedaj non step bere, ker vsako sredo kupi DELO+knjigo, tako da spet ni nič z njim.
kaj čmo, mogoče bo kdaj kaj bolje. Upam.

VSI!

Sploh nisem do konca prebrala, ampak pomoje so vsi precej podobni tvojmu!

Ej a mava midve istega moža?

Hahaha, tudi moj je zelo podoben tvojemu. Papirje urejam jaz, ker drugače ne bi bilo nič. Tudi prebivališče sem uredila jaz. Po moje še zdaj ne bi imel urejeno:) Če kam gremo….. izgubim živce zaradi čakanja nanj. Služba na prvem mestu, potem dolgo nič, nato midva s sinom:)) Drugim naredi vse takoj, jaz pa prosjačim in nazadnje vzamem stvari v roke in naredim. Tudi “bormašino” če je treba. Od čakanja pravijo, da star rataš:))
Zavedam pa se, da mu s tem dajem potuho. Če pa že kaj mora narediti, naredi tako šlampasto, da mu naslednjič zagotovo ne rečem naj spet on:)) Moški očitno vedo kako ženi hoditi po živcih in da se otresejo dela doma vnaprej.

Torej, kako si bomo pomagale? :)))))

Predlagam ustanovitev kluba!!!!

Včeraj sem oznanila DA ŠTRAJKAM. Sam ne vem koliko časa bom zdržala. Prej ko slej bom zopet vse prevzela v svoje roke. In vse bo po starem.

Sem lahko ustanovni član kluba?

Krtek v sovražni trdnjavi press;=))

Oh ti moški, še dobro, da naše glave vse to prenesejo, a ne Afna. Pri nas situacija podobna, le da, ko kaj išče vedno sprašuje, a si kje videla moje ključe, a kaj veš, kje je moj potni list, ti, a sem jaz svojo zdravstveno izkaznico zgubil….
Še dobro, da imamo ob svojih otrocih še toliko moči in organiziranosti, da poskrbimoza vse papirje, račune… in za može, očke, ki pa so tudi neke vrste otroci.

LP, Serga

Hehehe, tud moj je čist do pike tak, čeprav doma ni lenobica… pravzaprav, če sem iskrena, sem včasih taka tudi jaz :))))
Je pa res, da je organizacija raznoraznih zadev, planiranje dopusta, priprave, datumi, skrbi za papirje, nabava povsem prepuščena meni… pa včasih mal pojamram, je boljše, pa se mal trudi.. ampak mu enostavno ne leži, doma mu s tem ne gre. Hitreje in manj skrbi imam, če uredim sama, njega pa le obveščam, da je na tekočem… kolikor mi (lahko) sledi 😉

Očitno že ni zastonj tista o ženskah in podpornicah treh vogalov hiše ;))

P.S.: Mojemu malo pomagajo samolepilni listki z “Ne pozabi”, ki mu jih pridno popam 🙂

:)))))

Ko se odpravljamo na kakšen izlet:
Midva z malčkom zjutraj vstaneva, jaz dam prat eno žehto, eno zlikam, pojeva zajtrk, se umijeva, oblečeva, jaz si uštimam še frizuro in malo šminke, pripravim še malico in za preoblečt za malčka za s sabo in seveda vse ostale rekvizite. Potem pa ‘dec’ vstane, gre za 10 min v kopalnico, jaz vmes še perilo obesim. ‘Dec’ se obleče in stoji pred vrati: ‘Ja, gremo no, kolk mečkata’. Jaz pa vmes za njim še v spalnico, da poravnam pojstlo in odprem okno, zaprem balkon, če bo dež….
On seveda že pred liftom (z malčkom), pridrvim za njim natovorjena s torbico, z rukzakom, vrečko s smetmi, s ključi….
Se končno vsedemo v avto, dam na hitro še ogledalo dol, da si popravim šminko: sem tolk hitela, da je kar teklo iz mene… on pa: ‘JOJ, KOLK ŽENSKE RABITE, DA SE UŠTIMATE!’

(Za zjokat. Pa kako naj takmu dopovem, da bi on, za vse to, kar sem jaz zjutraj naredila rabil 3 dni!!!)

No, naslednjič pa res: o dobrih lastnostih:)))

Zdaj se pa že sprašujem, če je z mojim kaj narobe. Ja, neorganiziran je res, pa dohodnino tudi oddaja zadnji dan :-))), vse ostalo pa ne drži. Zgleda imam res srečo. Se bom spomnila na to, kadar me bo kaj razbesnel.

Vsi so isti. Moj je drugače zlat, vendar ga je treba kar naprej spominjat in mu dobesedno v roke dat (npr. smeti, da bo jih odnesel) in ga preganjat.

Jaz sem pa ugotovila, zakaj je temu tako oz. kdo je kriv. Pri njem sigurno njegova mama, torej moja preljuba tašča. V hiši je imela tri moške in jim celo življenje pisala listke. Vsak dan, za vsako malenkost. Za znoret, in sedaj mu naj tudi jaz pišem listke? Ni šans. Celo sedaj še mu napiše listek (ko gre v tujino in ji hodi mačko hranit in rože zalivat). Enkrat je spet šla in sva v kuhinji našla najmanj 10 listkov, takrat pa mi je dvignilo. GRRRRR No in sedaj naj začnem s tem še jaz????? Včasih bi najraje popustila in mu napisala, pa se ne dam. Po vsej verjetnosti pa bi itak še ta listek spregledal, smotan kot je včasih.

LP

P.S. Joj, pa še vedno sem zatreskana vanj (tudi po 14 letih). Kaj češ.

Sploh ne morem verjeti 🙂 Sem mislila, da imamo samo pri nas doma tako “srečo” z dedcem, pa vidim, da nisem edina. O dokumentih raje sploh ne načenjam. Za žarnico zamenjat rabi kakšen teden, ko vidi, da sem že čisto penasta in da se v 9 mesecu nosečnosti na lestev kopljem, da jo bom sama zamenjala. Ko more nesti smeti, mi nikoli ne pozabi povedati, da ne more verjeti koliko smeti JAZ!!! pridelam… V dveh letih mu je uspelo popraviti vrata wc-ja, ki so se zatikala. Vse čestitke!!! Da ne govorim, da je za kavico s kolegom VEDNO čas in volja, da skoči ven, ko ga pa jaz prosim naj mi kaj skoči npr. v trgovino iskat, se mu ksiht povesi do tal… in podobne cvetke ;)) na katere pa, moram priznati, sem se že navadila in jih jemljem kot del njega. Konec koncev tudi on pri meni marsikdaj marsikatero potolerira in sva si tako bot.

Jaz imam pa skrbnega, pridnega, ljubečega in na sploh super moža, vendar je v vseh stvareh podoben vašim. Pozablja, odlaša vse na jutri, saj bom, pa ga je potrebno na vse spomnit…..

Zato pa ima ženo, da postori stvari namesto njega, da ga opomni,….

Ženska pač podpira 3 pa še malo vogalov v hiši!

Itak. pol te pa gledajo tako izpod čela, ko kašna punčara pri petnajtsih ki se nerodno spogleduje z vaško mularijo;o)

Počasni, počasni, to je res.
Moj na primer, preden gre, vse stvari zloži na mizo, po kupčkih in jih potem preklada levo, desno in boh ne daj, da se česa dotaknem, me takoj nahruli. Ko pride nazaj, pa enaka procedura.
Sedaj dela prekvalifikacijo in se mora učiti. Zopet čez celo mizo razparcelira knjige, tudi tiste, ki se valjajo neprebrane že pol leta, jih pusti ležati nekaj ur, potem pa vse skupaj pospravi, ne da bi kaj naredil (razen, ko gre zares).

Maja

Pa to ni res, očitno so moški res z Marsa, me pa z Venere. Namesto, da bi bila jezna, ste me sedaj spravile v dobro voljo. Vse, kar ste ostale naštele, tudi pri mojem drži.

In ko gremo mi na morje. Jaz spakiram čisto vse za gospodinjstvo, za otroka, skupno kozmetiko, za plažo, igračke,…. On vzame le svoje cunje, zobno ščetko ter pribor za britje. Potem se pa zgraža, kako da sem pozabila odpirač za buteljke. On je pa pozabil eno izmed treh stvari – zobno ščetko in si jo je potem kupil na bencinski.

hehehe, @fna, tale z odpiračem je dobra :)) No, vsaj nekaj si spakira… jaz pri nas poskrbim tudi za njegovo ‘opremo’, pa če kaj pozabim, bentim sama nase, on je pa modro tiho, ker itak ni nič kriv ;)))))))

Ma, sej so fletni! Cukri so :))

Moj je pa dal pošteno življenjsko lekcijo čez, ko je živel s svojo bivšo deklico, ki ni ne hodila v službo, ne delala faksa in se ni niti za dom kaj dosti brigala. Je samo cigaretkala, kofetkala in jambrala kako je svet grd in nefer.

Tako, da karkoli se zmeniva drži in zelo redko ga moram spomnit na karkoli. Tudi kakšnih smeti mu ni treba v roke dat, ali pa mu pokazat goro nepomite posode. Tudi štumfov ne pušča na okoli.

Sicer je slep za prah na omarah, toda to mu pač oprostim, ker res štima, gledano generalno, v vsem. Je pa res, da sam priznava, da bi verjetno ostal tipična moška lenoba, če ga ne bi bivša postavila pred dejstvo, ali živeti v totalnem gnoju, ali pa narediti vse sam.

In če danes pomislim, tudi moj fotr in brat nista nič drugačna, ker je moja mami zelo zgodaj uvedla red in doslednost pri delu.

Kaj čmo, ženske smo tiste, ki vzgajamo moške in ne obratno. OČITNO

jooooj, kak mi je vse to znano….sem kar potolažena, da nisem edina…hehe

Veš, da si me pravila skoraj v solze (od smeha, da ne bo pomote), pa saj točno takšen je moj.
Vse ga moram najmanj 10x opomnit pa še to včasih pozabi, za zamenjat žarnico prosim ponavadi tasta, če pride slučajno na obisk dekleti pocartat, smeti mu pripravim k vhodu in če mu ne rečem, da naj jih odnese (sicer vedno uboga brez besed) stopi čez, … ko mu rečem naj pospravi z mize, to tudi stori, vendar le posodo, saj mu nisem rekla naj mizo tudi obriše in prt pogrne, kar se meni zdi povsem samoumevno … pa kaj bi brez njih?!
Tako so raztreseni, nemogoči, razvajeni otročaji… po drugi strani pa ljubeči in skrbni očki, sicer pa takšne smo si izbrale, kajne?

Hoj!

Predlagam ogled predstave Jamski človek.

Ne bo ti žal, pa moža tudi pelji s seboj.

Lep dan kljub vsemu