ful, ful denarja?? Ravno gledam z enim očesom trenja in razmišljam, kaj bi naredila, če bi na lotu dobila veliko denarja. Pa saj bi bila vesela, ampak če odkrito povem ne vem kaj bi!
Se mi zdi, da ne cenim stvari, ki jih kar tako dobim oziroma jih ne prislužim. Najbolj srečna bi bila če bi druge osrečila in sigurno bi veliko dala revnim družinam.
Čeprav to je pač igra in nekdo pač dobi! Verjetno je res vse odvisno samo od sreče.

Šla bi se dobro vilo. ;o)) Po moje mora biti to edinsven občutek! Samo za moje želje in projekte bi ta vsota zadostovala samo za kakšni dve leti.

LP

Tudi jaz spotoma poslušam Trenja… Kaj bi naredila? V prvi vrsti bi poskrbela za domovanje naše male družinice – malo hiško nekje na deželici, kjer bi miško imel svoj veliiiiiiiik vrt, jaz svoj košček vrtička in tati dovolj prostora za svoj hobi. Sigurno bi tudi zamenjala avtomobil (obstoječi ima že skoraj 10 let). Vzela bi tudi “imenik” v roke in poskušala priti do najboljših otroških pulmologov sveta. Sicer vem, da so naši zdravniki strokovnjaki, ampak vseeno vem, da bi poiskala drugo mnenje še kje drugje (to nam je zdaj žal onemogočeno).

Družinica bi se verjetno počastila s kakim prijetnim potovanjem, sigurno pa bi razveselili tudi bližnje. Nekaj bi namenila Združenju MS Slovenije, nekaj pa bi sigurno pustila na banki na kakšni vezavi. Službe sigurno ne bi pustila, bi pa v tem primeru prosila za 4-urni delavnik. S tem bi združila prijetno (moje socialno življenje) s koristnim (več bi bila s sinom)…

Pa še kaj bi se našlo, hi hi hi. Kako je že rekel en obiskovalec v studiu? “Sanja svinja kukuruz, a kukuruza nema…”. :))) Ampak – radi se imamo pa še vedno, in to je najpomembneje!

Pa moja samostoječka, a ne?? ;o))))

UH kaj bi se prilegla ena klofuta denarja. Taka, da te na rit vrže.

Kaj bi. Marsikaj 🙂
Najprej pa sanacija firme.

Seveda!!! 3, če želiš. :o)))

BTW – kje se potikaš???

Za tri bi potrebovala tudi novo stanovanje…… ;o))))))))))

Pavziram in kuham čaje ter pičim sobno postrežbo mojemu bolniku! ;o)) Upam, da si ti bolje!

Opa. Jaz bi tudi tako postrežbo. :))) Sicer sem že bolje (bruham več ne), mi je pa bilo danes že kar malo žal, da sem prekinila bolniško, ker sem bila taka, kot bi me kdo prebutal. Najhuje je vedno zjutraj. Ampak jutri me čaka še UZ, tako, da vsaj vem, na čem sem (ali nisem :))).

Boš prišla kaj tja – na drugo stran?

Moj ima enako “sranje” kot si imela ti… ;o(( teče od kje more.

Danes me ne bo, pridem pa jutri. Petek je čas za metek ;o))) V mojih letih je to MSN. Joj, joj! ;o()

Te pa nič. ;-)))

Se pa slišimo jutri. Pozdravi moža in reci, da mu želim(o) čimprejšnje okrevanje. :)))

Hvala! Pozdrav tudi tebi in ranjeni mavrični mami! ;o)))))

Uživajte in lahko noč!

Nočko.

(Morava res zaključiti, ker sva zasedli tujo temo)…

:)))

Ja, Raisi se v imenu obeh opravičujem! Upam, da ne bo preveč huda!

LP

Najprej bi naredila en žur za kolege, dala sestri nekaj za obnovo stanovanja (najino je čisto OK), sestri in obojim staršem vplačala potovanje, nekaj namenila še moževemu bratu.

Del nakazala revnim otrokom – ma, bi bil gotovo kar projekt, komu pravzaprav. Mogoče Zvezi prijateljev mladine???

Nato pa bi si družinsko ogledali Novo Zelandijo in Avstralijo.

Če bi nam še kaj ostalo pa bi bil spet projekt – kam naložiti, da ne propade.

Služba? Ni šans, da jo pustim. Se prav dobro počutim v njej. Tudi delovnik po 6 ur, kot ga imam sedaj, je super.

Ja Lola, sem tako huda, pazi se me, ti bom že pokazala!!!
Saj se hecam …. da ne boš resno mislila …
🙂

Prepozno! Lola vse zares vzame….. ;o))) Ma, ni ravno vljudno, da tako vskočimo z “zasebnim ” pomenjkovanjem.

Lahko noč in ne Parkeljnu zatožiti! ;o)))

Jaz bi se TAKOJ preselila nazaj v Moste!!!!In si kupila Alfo sw!!!Smo pač Alfisti.

Najprej bi sinu kupila stanovanje, potem pa šla na pot okoli sveta.

Rezervirala bi sedeže na prvem letalu za v domovino, kupila največje stanovanje v Domžalah :o), primeren avto za veliko družinico, ostalo pa shranila in lepo počasi po potrebi črpala :o)

Vladka

Kupila bi večje stanovanje; mogoče kakšno lepo hiško; en fajn avto; nek terenec, šla bi na liposukcijo, plačala bi si hujšanje v kakšni bolnici(kot v ZDA; haha), nova garderoba; obvezno! In kakšno fajno potovanje…nekam v eksotične kraje….Ojoj….potem se bi zbudila…..

Je pa lušno sanjat…..

Ojla!

Ja prav paše malo sanjat…ravno danes sva z dragim debatirala kako in kaj s toliko denarja…hja on bi si Porsche-ja kupil ta prvo;-))), jaz pa tudi verjetno kak bolj športni avto recimo Toyoto celica;-)
Potem bi poiskala primerno parcelco in zgradila hišco.
Verjetno bi nekaj denarja šlo tudi v dobrodelne namene…
Ostalo pa nekaj na banke vezat za brezskrbno prihodnost, nekaj pa frčkanje…potovanja-Avstralija!!!, cunje, …
Pa bližnjim bi tudi kaj kapnilo:-)
Mah, midva večkrat takole sanjava z odprtimi očmi….kaj čmo življenje je lepo!!!
Na začetku bi pa naju verjetno malo “zadelo” od šoka…

lp
Pati

Mene bi pa kap……….. Sploh si ne predstavljam toliko denarja….

Hiška z vrtom, en luškan avtomobilček, kako nepozabno potovanje.

Vsekakor bi bili mojega bogastva deležnji tudi moji najbližji (starši, brat).

Bi pa poskusila biti čim bolj racionalna – ne vem pa kako je to možno, ker zaenkrat še nisem imela možnosti poiskusiti :-)))

poplačala kredite. dokončala hišo. takoj kupila tri karte za brazilijo (kjer sva z možem že bila in se nama še zdaj kolca).

potem pa razmišljala dalje (če bi se iz brazilije sploh kdaj vrnila;)

tista o svonji in koruzi ni slaba.

Jaz sem šla zadnjič slučajno po potrdilo za avtobus, ki ga prodajajo v loteriji in ker je tam vladala prava evforija, sem še sama vplačala en listek za loto, niti ne vem kakšen, ker jih obstaja več vrst – loto sem dosedaj igrala samo ene trikrat. In potem pridem nazaj v službo,sodelavki rečem, da sem spotoma vplačala še loto in hkrati, da upam, da ne bom zadela. Kako se je nasmejala. Ampak res, ne želim si zadeti ne vem kakšnih milijonov, ne rečem, kaj malega bi prišlo prav za kakšne dodatne užitke. Smo srečna družina, zasluživa povprečno, privoščiva si vse, kar si za najin denar lahko, otroka sta zdrava, skratka živimo lepo. Naše življenje bi se s kakšnim megalomanskim zneskom prav gotovo spremenilo, pa ne vem če ravno na boljše, kajti denar, če ga je res toliko, prinese samo skrbi – preverjeno. In človeka spremeni. No, tako je moje mnenje.