Ne.

Jaz sem šla prvič na obletnico valete, ko je imela mala 6.mes, ostala sem do 2-h in noro uživala. Je bila pa mala z možem in sem vedela, da se do 5-ih ne bo zbudila!

Je pa žalostno, da od takrat še nisem šla zvečer nikamor, pa bo mala konec meseca stara 1 leto. In še huje:z možem sploh še nisva šla zvečer skupaj ven. Vedno najdem en kup izgovorov v smislu: če je pri njej mož je ok, drugim ne zaupam dovolj, kaj če se bo zbudila, jaz pa še dojim…

Se bo treba kar spravit!

Ne .

Najina druga miška ima 7 mesecev in še nisva šla z možem skupaj ven na kako zabavo. Pošteno pogrešam, ampak samo včasih 😉
Glede na tvojo dilemo predvidevam, da je to tvoj prv otrok. Moj odgovor je tak: če bi rada šla, pojdi.
Pri treh mesecih lahko računaš na manj krčev pri dojenčku in zato manjšo verjetnost za kake težave zvečer. Če je karkoli posebnega, se dogovori, da te pokličejo in se vrneš. Če misliš, da boš ves večer preverjala telefon in maltretirala samo sebe, raje ne pojdi. Npr., če poznaš družbo in si rada z njimi, potem je večja verjetnost, da boš uspela odmisliti dojenčka in se zares zabavati. Sama sebe najbolj poznaš.

Sama ne bi šla!

Če bo dete v skrbnem varstvu, bi šla. Verjemi, dosti lažje greš pri treh mesecih, kot recimo pri devetih. Pri treh je še dokaj vseeno, kdo pestuje, vsaj običajno, samo da pestuje, da se “ritka trese”. Pri devetih točno ve, kdo je mami, kdo ati in je težje uit. Nenazadnje obstajajo mobiteli, če bi bilo res zelo zelo hudo, še vedno lahko prideta prej domov. Lahko malo zamudita, če se zabava začne ravno takrat, ko gre princeska spat, da jo v miru odpraviš. Predvsem vedi, da si zelo zelo potrebna nekaj sprostitve, mama naj jo “za vajo” že nekajkrat prej da spat, da se bosta obe navadili. Vem, kaj pomeni preležat nosečnost in se trest do zadnjega, zato ti čist resno pravim – pojdita! Mamo povabita več večerov prej, da bo dala miško spat in prav gotovo ne bo nobene panike. Finance pa – glej na to, kot na investicijo vase! Menda si po enem letu težkega garanja zaslužiš, da tudi zase porabiš neko vsoto, če le ne ogroža preživetja družine.

Torej – preklopi v glavi, prepričaj se, da boš šla in se imela res lepo! Ti privoščim iz vsega srca!

Jaz bi zelo rada šla kam, ampak dlje od trgovine ne pridem. Ensotavno ne morem, ker me non stop skrbi, kako je z malo. Ampak enkrat bo treba tud to naredit. tako da če se boš odločila da greš, pojdi in poskusi nemisliti na malo dete. Pa sajkonec koncev je tu doba mobitelov in v najslabšem primeru se pač na licu mesta obrneš in greš domov. Pa kakorkoli se boš odločila, ne se preveč sekirat.

lp

Pri treh mesecih je lažje iti kot pri šestih. Vsaj naša je takrat spala celo noč zdaj pa se zbuja. Midva do zdaj še nisva šla skupaj ven. Decembra pa bom verjetno šla na službeno zabavo.

Pojdi! Babi bo pa ja zrihtala:) pa še fajn se ji bo zdelo. Ti se pa moraš na zabavi potruditi, da ne boš vsako sekundo razmišljala o malčici. Jaz sem šla 1. na rojstni dan, ko je bil ta mali 6 tednov star (dojenje + prilagojeno m,leko,tako da to ni bil problem)-oči je pa čuval, in sem do polnoči ful uživala, pol pa sem kr naenkrat začela samo o njemu razmišljat in sem šla lepo domov. Pojdi, res. lp

Ja, jaz bi se na zabavo prijavila. Sploh, če bi si tako želela kot ti. In mož ima kar prav – za seboj imaš mirno obdobje (težka nosečnost, skoz v postelji,…) in bi ti sigurno prijalo malo “off-a”.

ČE pa tisti večer pride kaj vmes in bo denar tako izgubljen, se ne sekiraj. Tako pač je.

Vseeno pa verjamem, da ga boš pošteno zažurala. In prav je tako!

Pozdravček.

Jaz bi šla. In tudi sem, ko je imela hčerka dobre 3 mesece, smo imeli 10. obletnico mature. Uspavala sem jo jaz, potem je bila pri njej moja mami, pri meni pa mobitel v žepu. Vedela sem, da me bo mami poklicala, če bo kaj hudega, tako da sem se v miru sprostila. In je pasalo :-))).

Glej, če te skrbi za denar, bi bilo morda pametno pred vplačilom zadevo enkrat sprobati. Naj jo pride mami čuvat, vidva pa pojdita v kino. Če boš na koncu vedela, za kaj je v filmu šlo – potem si pripravljena na zabavo. Če pa boš videla, da od kina nimaš nič, potem se boš verjetno tudi na zabavi preveč sekirala zaradi male in je morda res nesmiselno riniti tja. Ker tukaj gre res še najbolj za to, ali se boš ti sposobna sprostiti in zabavati. Z malo bo vse vredu, saj bo v skrbnih rokah…

ŽIVJO,
zelo dobro poznam tvoj strah oz. dvom in notranji dvoboj. Tudi primeni je bilo tako. Prvič sva šla na zabavo za rojstni dan, ko je bila Natja stara 7 mesecev. Zeeelooo sem oklevala in se borila v sbi. Tako kot ti. Midve sav se takrat še dojili tako da me je skrbelo še to (nadomestek). Ampak, na koncu sem popustila in šla. Priznam, da tisti večer nisem imela od zabave skoraj nič. Kar naprej sem klicala domov , kakšno je stanje. Čakala na klic oz. sporočilo. Ta mala pa kot da ni nič. Spala ful pridno celo noč, niti enkrat se ni prebudila za jest(pri meni pa na tri ure). Uglavnem, malo je pasalo it ven, vndar pa sem bila z mislimi doma. Odločitev je tvoja, prepričana pa sem, da ji pri tvoji mami ne bo nič hudega. Pa srečno, kakor koli se boš že odločila. Lp, Luna

Res sem vam hvaležna za vaše odgovore in verjele ali ne, odločitev je bila nekoliko lažja.
Kljub temu, da se vas je večina nagibala k “JA”, sem tudi jaz prepričana, da se ne bom mogla sprostiti, da bom ves čas visela na GSM-u in da je tako brez veze, da se nekaj silim.
Konec koncev, saj bo še kakšna priložnost za žur (pa itak sploh ni rečeno, da bo tale fajn in nimasmisla, da se nekaj “nafuravam”, da bo tako kot prejšnjič), miško moramo nekako postopoma navadit na odsotnost in morda raje čez dan kakšno urco in potem preidemo na večer…

Se podpišem pod post Skr bne. Jaz bi šla.
Sem pa sama skoraj malo skeptično odšla včeraj zjutraj na martinovanje (s sindikatom – to je žurka, ki je razen lani ko sem dojila nikoli nisem zamudila!) in prišla domov danes ob 6. zjutraj. Mali se je z možem, pa potem dobre tri ure s sestro in mami (ko je mož odšel na rekreacijo) imel prav lepo in ni dajal vtisa, da me kako hudo pogrešal. In zdi se mi prav, da je navajen tudi na druge ljudi. Kar se tega tiče, ne kompliciram preveč, je pa res, da načeloma ne iščem varstva, če je mož odsoten za svojo zabavo, pa da bi potem še jaz kar tako malo kam šla (ali obratno), čeprav se tudi kdaj zgodi – npr. včeraj.
Aja, star je 15. mesecev.
Kakorkoli – otroka imam neskooooooončno rada, ampak včasih malo mislim tudi nase… že zaradi sproščenosti ob njem. In malo sebičnosti nikoli ne škodi…

Jaz bi šla. Mislim, da tudi vidva z možem rabita nekaj časa sama zase. Pri mojem prvem otroku me je moja mama že kakšnen mesec po njegovem rojstvu “napodila” z možem v kino (čeprav sem film gledala samo napol, ker sem mislila na malega, če bo vse vredu – pa sta se mali in babica seveda imela čisto ok).

absolutno DA! svet se ne vrti okrog otrok!
sama sem za prvo novoletno zabavo prvič pustila otroka pri babici, samo za dve urici… ki sta se potem zavlekli do 6h zjutraj. seveda sem bila nervozna, ampak me je potolažila ena druga babi “če je pa pri babici, potem je pa ja na zihernem!” in sem pomislila, da ima absolutno prav. potrebno je malce (več) zaupanja v soljudi, pa je.
in nikarte viseti samo na otroku, ni dobro ne zanj, ne zate.

Prvič sem šla ven ko je bil naš navihanček star en mesec. Ja morda se sliši malo hudo, vendar jaz sem to nujno rabila (stik z ljudmi). Ker sem imela rizično nosečnost sem bila večino časa doma zato sem si še toliko bolj želela iti. In zaradi tega ni malček nič trpel in bil prikrajšan meni pa je vlilo nove moči za neprespane dni.
Če ti uspe se sprostiti in meniš da ti bo to koristilo pojdi (malček bo v dobrih rokah in bo vse ok), če pa res misliš neprestano biti na telefonu in vsa živčna potem je res nesmiselno da greš ker ne boš od tega imela nič in tudi mož ne.
Verjetno je še nekaj časa do takrat in boš videla. Je pa fino, da se spet malo zrihtamo in da smo ženske vsaj za dve uri.

Ne bi šla

Trimesečnega dojenčka lahko preprosto vzameš s seboj, če le ni tak, da veliko joka! Moja sošolka s faksa je z dojenčkom šla v kino, poznam žensko na kar visokem položaju, ki je gladko šla z dojenčkom na poslovne sestanke, ker drugače pač ni šlo. Ko je otrok zajokal, se je lepo opravičila, se umaknila, ga podojila ali potolažila, in sta prišla nazaj. Če tam na zabavi le ne bo res ultra hrupno in če ne bo zakajeno, pojdite vsi trije.
Midva z možem sva šla na novoletni žur s še ne dvomesečno hčerko, res pa je, da ni bilo ne vem kako hrupno. Tudi v službi je bila parkrat z menoj in smo nekako preživeli. Sina sem pa itak vlekla povsod s seboj, k zdravniku, ginekologu, po bankah, občinah, itd…. ker drugače ni šlo.

Jaz sem šla na novoletno zabavo, ko je bil moj sinek star dobra dva meseca. V varstvu je bil pri babici, ki jo je bil navajen že od prej in ni bilo nobenega problema.

Torej, jaz ti predlagam, da na zabavo greš in boš videla, da boš presenečena nad sabo, ker sploh ne boš tako nervozna, kot sedaj misliš, da boš.

lp
Nina

Če se res ne počutiš, se ti res ni treba silit … mogoče res tako kot praviš raje čez dan za kako urco. Sam vseeno … kaj pa vem … Poskusi jo dat že takoj sedaj popoldan za urco ali dve v varstvo in boš videla če se bo obneslo in kako se boš ti počutila. Jaz na tvojem mestu še ne bi vrgla puške v koruzo. Bo dobro delo tebi, tvojemu partnerju in tudi otroku, da se mami in oči malo sprostita. :)) ;)))

Ja, bi šla.

Prvič sem šla z možem in kolegi na večerjo, ko je bil sin star 3 mesece. Resda v sosednjo gostilno, pa sem še enkrat vmes šla domov pogledat.

Pa potem vsak mesec na eno stvar za krajši čas. Pri sedmih mesecih je pa ostal z babico tudi že 6-7 ur, ker sem imela študijske obveznosti.

Živeti moraš tudi z drugimi ljudmi, ne samo z otrokom, da ti ne bo začelo preostalo življenje propadati.

Pa če boš ti pokazala, da si nervozna in imaš slabo vest, bo otrok jokal, ko se boš odpravljala, ker zelo dobro čutijo, kako se ti počutiš.

Prijavi se in upaj na najbolje.

Sem že šla dvakrat. Čopko je star 4 mes. Za novo leto pa še ne vem… Če imaš dobro varstvo – si mirne duše lahko privoščiš novo leto samo s tvojim dragim v družbi…

Jaz bi tudi šla. No, celo bom šla, verjetno še na kakšno zabavo več. Po tem, ko moja mala zaspi, imam vsaj do polnoči (kot pepelka) čas tudi za kaj drugega. Ati je pa tudi preverjeno dobra varuška. Se je izkazal že en teden po porodu, ko je mamo “spustil” na razprodaje 🙂
Mislim, da si moraš vzeti čas samo zase. Če ne zvečer, pa vsaj čez dan. Babice so čisto srečene, če imajo lahko malčke zase, meni pa tudi pašeta urica ali dve klepeta, shoppinga ali pa zabušavanja. Potem se mi pa tako ali tako začne tožit po mali in jo odšibam domov.
Pa pa

Urša

Živjo!

Bom kratka…kar so predhodnice napisale vse lepo in prav, razumem vsako od njih, ampak mislim da je veliko odvisno od tebe in otroka, kar sicer že veš.

Jaz pri tej starosti otroka ne bi šla, poudarjam jaz, imela sva namreč velike težave z dojenjem, tako da sem bila non stop z njim…

Bi si pa želela iti, to pa …da se malo odklopim, ampak pupica je stara komaj tri mesece…ne vem veliko je odvisno od tebe-koliko se boš utegnila sprostiti, jaz se ne bi…pač taka sem, kaj moram;-)

Sama do starosti 1 leta svojega otroka nisem šla nikamor-non stop sem bila z njim, pa mi ni žal. Zdaj je drugače, če ga kdaj pustim pri mami za 2,3 urce čez dan (ponoči nismo še prakticirali), me sploh ne pogreša, prej pa se mi je zdel nekako premali…

Odloči se po svojem srcu, priložnosti bo še veliko, dobro idejo pa so itak že ženske napisale in sicer, da začneš postopoma čez dan malo puščat v zanesljivem varstvu za kako urco ali dve.

Srečno in lp!!!

Pati