Se pravi je povprečnemu Janku boljše, da odda sobico v svojem stanovanju in pusti Metko pri miru, ker pojma nima kaj je to partnerstvo. Bog ne daj, da v to zgodbo navleče še 7 palčkov.

… Dajte ženske poskrbeti za sebe, ne igrati svetnice pred moškimi ” nočem tvojega denarja hočem tvojo ljubezen kot iz romantičnega filma ” . Življenje ni romantična ljubezen, težko boste furale same vse in plačevale račune in skrbele za otroka. Dajte si izborit kar je vaše, več samozavesti, ne prepuščat moškim ki itak vsi varajo vsepovprek. Pripada ti polovica premoženja v kolikor nista podpisala predporočne pogodbe. To je tvoje in če mu prepustiš svoj delež, NJEMU narediš medvedjo uslugo.

Hja, v Sloveniji to menda res ni praksa. Na zahodu pa je to povsem normalen pojav. V končni fazi znana nanizanka “Prijatelji” prikazuje točno to. V Nemčiji je WG povsem običajna praksa, tudi v Italiji, Franciji, Avstriji, Švici, VB, na Irskem… naštevam dežele, kjer se Slovenci ponavadi klatimo s trebuhom za kruhom.

Da je to zate “LOL” in ne “super ideja” pa izraža nek odnos do stvari. Meni ne bi bil v ponos. 😉

Jamraš ker si bila navajena vsega in kupila si nov avto, koja ironija

P.S.: Ja, tudi polovica oz. sorazmerni delež t.i. fiksnih stroškov spada v kategorijo oportunitetnih stroškov. Ne vem, kaj je tu tako motečega.

Poanta je, da se posamezniki vsega tega navadno ne zavedajo in se zavejo šele po ločitvi, da so skupni življenjski stroški naenkrat drastično višji, kot so bili v zakonu. Dejstvo je, da se ti dvignejo za ca. 2/3, gledano z vidika “stroškov v zakonu” tiste odrasle osebe, ki se z otroci odseli.

ne, wg ponavadi ne delujejo tako, da bi lastnik del svojega stanovanja oddal, ampak da več ljudi skupaj najame stanovanje, da si deli stroške. sem živela tako par let. ampak tu ni naložbe in ni izgubljenega donosa in ni oportunitetnih stroškov.

če pa komentiraš slovenske razmere pa upoštevaj, da ne boš našel pri nas modela, ki bi del svojega stanovanja oddal zato, da malo zasluži.

ampak v resnici se zdaj samo ven vlečeš, ker si hotel bit pameten in si pisal o oportunitetnih stroških kurjave in avtov, kar je čista bedarija

Dej teslo, preberi – odtujil ji je skupno premoženje, oba avtomobila odpeljal, prodal že enega. jAsno da za svoje potrebe potrebuje tudi vozilo. Še en tak, ki meni, da ženksa mora iz zakona izstopiti “gola in bosa” za kazen, ker se ne podredi njegovim pravilom delitve skupnega premoženja, v primeru, da tudi vanj ni prišla samo s premoženjem za  eno plastično vrečo za smeti…..

Kot je napisal nekdo zgoraj – izborit si sodno vse, kar ji pripada. ker sporazumno ji nikakor ne bo uspelo. Ker ji pripada-  po zakonu -zakj bi takemu izkoriščevalcu pustila tudi svojo polovico? Pa skupnega otroka imata…  Ker da jo takole lahko okoli riti v varžet pelje,  samo zato, ker se mu je pustila izkoriščat, pa verjela pravljici o poštenju z njegove strani v njuni zvezi ( nefinančnemu, neeksistenčnemu , čustvenemu izkoriščanju njega)

Seveda WG ponavadi ne deluje tako, saj je razen v Sloveniji, lastništvo nepremičnine, sploh pa stanovanja, na zahodu prava redkost. Pogosto pa deluje tako, da prvotni najemnik del stanovanja odda v podjem ali pa tako, da več najemnikov nastopa kot nosilcev pogodbe, a ta pristop v DACH zaradi zakonodaje pri stanodajalcih ni najbolj priljubljen (čeprav je možen).

Poanta je spet drugje. Za razliko od , jaz zelo dobro poznam vsebino, o kateri pišem in tudi znam dobro argumentirati svoj pogled. Tisti, ki tega ne znate, pa vam kaj dosti več, kakor napačna raba 2. os. edn. pač ne preostane. 😉

Prijetno noč želim.

Najbrž si imal(-a) v mislih vse tiste, ki izkoriščajo dejstvo, da imajo maternico za to, da pridejo do nekega premoženja, do katerega sicer po sposobnostih nikoli ne bi. Naj spomnim, da je bila dota do nedavnega razširjen inštrument, potreben za vstop v zakonsko zvezo. 😉

Dota je predmet konfrontacije v striktno krščanskih družinah in skupnostih, pravoslavnih skupnostih ( balkanska tradicija). Drugače nič več.   Moralne vrednote in spoštovanje partnerja, negoljufija v zakonu – neprikrivanje financ, materialnega in neodtujevanje skupnih finančnih sredstev. To je tisto, kar je realno in kar šteje – tudi na sodišču, ob ločitvi in delitvi skupnega premoženja.

No, to je seveda razumljivo. Ločitev prinese  za vsaj 25% višjo potrošnjo na dolgi rok v primerjavi z zakonsko zvezo in je v interesu kapitala.

Ampak dota je sicer veliko starejša reč od krščanstva. Poznata jo tako rimsko pravo (https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/SMIGRA*/Dos.html), kakor tudi že Hamurabijev zakonik. Tudi kitajska tradicija jo pozna in celo indijanska plemena so jo poznala (pred odkritjem Amerike). Malo splošne izobrazbe pa vendar ne škodi.

@ Eishtmo

Da, pripada ti. Vendar točno toliko, kot si boš sposobna priboriti. Spobne lahko svoje slečejo tudi do gat… nesposobne odidejo s sklonjeno glavo.

In zapomni si to tudi za druge primere v življenju… 😎

.https://www.youtube.com/watch?v=594smhY4o6U

Poudarek je na: drugače nič več 🙂 v današnjih časih, ko ni več nobenih moralnih vrednot, nič več 🙂

Razhod/ločitev je vedno težka odločitev tako čustvena kot tudi finančna. Še toliko težja je, ko so pristni še otroci. Jasno je, da krajšo potegne tisti od staršev, ki nase prevzame še skrb za otroke. Stroški so večji, da ne govorimo o času, ki ga moraš posvetiti za vzgojo in šolanje.

Vsi normalni odrasli to razumejo, je pa včasih težje sprejeti, da sta z razhodo poražena oba partnerja…

V zakonu sva si s partnerko ustvarila nepremičnino. Njej sem sedaj za 1/2 vrednosti nepremičnine kupil drugo, jo prenovil in opremil za bivanje. Mladina je ostala pri meni in večina stroška za njih je na meni.

Imava povprečne dohodke za SLO razmere in rešitev vsega tega ni bil mačji kašelj. A sva zmogla :).

V vsem tem času sem bil večkrat na tem, da bi vse pustil in naj odvetniki naredijo svoje a to bi se zažrlo v osebne in finančne odnose, kar bi bilo še bistveno slabše. Bi se pa lahko potem čustveno praznil pred kolegi in forumi… 🙂

V tem času sem osebnostno zrasel, finančno malo osirotel :(, a dobil pomembno izkušnjo za nadalnje življenje.

Da se lahko postavim pred ogledalo in si mislim, da vseeno nisem tako slab.

Ah stroski za hrano (mi smo zdaj trije) so lahko kar visoki. Sicer pri nas moz placuje hrano ampak nima veze, hotla sem samo povedat, da je vse odvisno od tega kaj kupujes. Ponavadi je tudi tako, da imajo druzinski clani razlicen okus, samo kot primer: eden je banane, drugi pa banan ne je, je pa avokado, ki ga prvi ne je. Kupit moras oboje.

Za desija

Tukaj ste pozabili na eno pomembno stvar, in sicer kredite oziroma dolgove. Skupno premoženje je tako aktiva kot tudi pasiva, torej se delijo premoženje in dolgovi. Tip lahko ima na podjetju kar nekaj pufov, če ga je šele ustanovil. In namesto da ženski svetujete, naj se polasti polovice podjetja, ker je do njega upravičena (delno seveda je), je dobro, da se premisli, kaj na tem podjetju je in kaj bi to zanjo potegnilo za sabo.

Ne vem, kakšna je dejanska situacija, ampak v tako kompleksnih zadevah se ne obračaš na MON, ampak greš do odvetnika, ki se ukvarja s temi premoženjskimi in družinskimi zadevami. Tudi za otroka bosta morala nekaj določiti, ti preživnino plačuje po lastni presoji ali imata sodno določeno?  Ker če plačuje sodno določeno nizko preživnino, pomeni, da si izplačuje neko minimalno oziroma povprečno plačo (najbrž je direktor) in je seveda bogi bogi podjetnik.

Do odvetnika!

Meni je to grozno… Zenske hocejo otroka, grejo narazen, in potem razmisljajo, kako jih naj bivsi financira.

Vse lepo crno na belem. Otrok koliko, kje, kdaj, pol je njegov strosek. Vec kot to, je njegova dobra volja (zal). Ce ni sposobna skrbeti zanj, jo lahko tozi za skrbnistvo.

Ce je vlagala v podjetje.. spet, kaj, kdaj, kaj, kako, dokazat. Ce je vlozila v dom, placala racune. Dokazi, dokazi in se 1x dokazi. Ne samo “fuku si, zdaj me pa podpiraj”. Prvi korak csd, pol pa odvetnik. Steje se to, KAR STA USTVARILA SKUPAJ. To kar je imel on pred njo, nima veze. Ce ima podjetje dolgove, si lahk rit obrise.