edino sam sebe rad – nikogar drugega… do drugi si brutalno zloben… ti ne znaš imeti nikogar rad – ti nimaš srca…[/quote]
Bo že držalo, če ti tako praviš.
Žal ti šepa slovnica!

Ne doživi je človek! ČLOVEK! Ker je že tako pokvarjen, razvajen in sfantaziran, da ne čuti sreče niti, ko posije sonce. Ko zašumi listje in ……..moti ga ptičje petje. Ni zadovoljen nisti s curkom vode, ne s streho nad glavo.

Kdor tega ne zna cenit, ne bo nikoli občutil ljubezni. Zazrite se sami vase in se vprašajte:
– kdo ploh ste?
In kdo bi naj vas imel rad? :([/quote]
zazreti se mora vas – saj še sam pove da še lastna hči ga oče ne kliče -se ne čudim zakaj! sploh ne… ker on nima nikogar rad razen sam sebe – po drugih pa tolče – drugi smo sredstvo za njegove cilje in ni važno kakšno ceno plačamo za to, četudi s svojim življenjem in zdravjem…
res vprašaj zakaj te potem skrbi in imaš ljubosumne izpade, da bi hči raje imela kakšnega morebitnega novega izbranca matere – le zakaj… zato ker bo znal imeti rad, ker bo spoštoval njo, in ženske in to pokazati z dejanji z iskrenostjo – to vse je tebi popolnma tuje – nič od tega ne zmoreš in ne znaš – pa to je največje bogastvo….ti pa se meriš samo v denarju na trrju in misliš,d a te bo reševalo osladno lapanje, delaš v dejanjih pa tako, da vedno znova in znova namenoma in načrtno prizadaneš in lažeš.

pozanm jaz take fotre in če se tako obnašaš nespoštljivo do svojega otroka kot se do mene – potem ajejejej se mi smili v dno duše in poznam to – ker je bil moj fotr isti.
Človek se s teboj ne more počutiti varnega in ne samo s teboj, ampak tudi prav zaradi tebe ne…
tolikoo tvojem ptičjem petju – tako ti lapaš na polno – v dejanjih si pa kot buldožer… iskrenost je osnova- pa če se tebi to zdi samo kot moteč šum listja – zame so to temelji – iskrenost je temelj – ne pa moteč šum… ti pa sploh ne veš kaj je to biti iskren – in lažeš na veliko in vedno znova in vedno bolj…[/quote]

Ti si tipična, oh…. uboga! Pa si res?

Za nazaj obtožuješ vse. In za vse so krivi drugi! Reva, nesposobna! Zrasla si – morala bi biti močna.
Kot borovec v viharju!!

Si pa le ena lajdra lapajoča! In zato ne dobiš ljubezni, niti jo nisi sposobna dat!

edino sam sebe rad – nikogar drugega… do drugi si brutalno zloben… ti ne znaš imeti nikogar rad – ti nimaš srca…[/quote]
Bo že držalo, če ti tako praviš.
Žal ti šepa slovnica![/quote]
No, lepo da priznaš… boš tudi takrat, ko bo čas za to, ob dokazih z uradnimi osebami….

Bo že držalo, če ti tako praviš.
Žal ti šepa slovnica![/quote]
No, lepo da priznaš… boš tudi takrat, ko bo čas za to, ob dokazih z uradnimi osebami….[/quote]
Kaj je grapar, a si se ga spet nalezel?

zazreti se mora vas – saj še sam pove da še lastna hči ga oče ne kliče -se ne čudim zakaj! sploh ne… ker on nima nikogar rad razen sam sebe – po drugih pa tolče – drugi smo sredstvo za njegove cilje in ni važno kakšno ceno plačamo za to, četudi s svojim življenjem in zdravjem…
res vprašaj zakaj te potem skrbi in imaš ljubosumne izpade, da bi hči raje imela kakšnega morebitnega novega izbranca matere – le zakaj… zato ker bo znal imeti rad, ker bo spoštoval njo, in ženske in to pokazati z dejanji z iskrenostjo – to vse je tebi popolnma tuje – nič od tega ne zmoreš in ne znaš – pa to je največje bogastvo….ti pa se meriš samo v denarju na trrju in misliš,d a te bo reševalo osladno lapanje, delaš v dejanjih pa tako, da vedno znova in znova namenoma in načrtno prizadaneš in lažeš.

pozanm jaz take fotre in če se tako obnašaš nespoštljivo do svojega otroka kot se do mene – potem ajejejej se mi smili v dno duše in poznam to – ker je bil moj fotr isti.
Človek se s teboj ne more počutiti varnega in ne samo s teboj, ampak tudi prav zaradi tebe ne…
tolikoo tvojem ptičjem petju – tako ti lapaš na polno – v dejanjih si pa kot buldožer… iskrenost je osnova- pa če se tebi to zdi samo kot moteč šum listja – zame so to temelji – iskrenost je temelj – ne pa moteč šum… ti pa sploh ne veš kaj je to biti iskren – in lažeš na veliko in vedno znova in vedno bolj…[/quote]

Ti si tipična, oh…. uboga! Pa si res?

Za nazaj obtožuješ vse. In za vse so krivi drugi! Reva, nesposobna! Zrasla si – morala bi biti močna.
Kot borovec v viharju!!

Si pa le ena lajdra lapajoča! In zato ne dobiš ljubezni, niti jo nisi sposobna dat![/quote]
no vidiš da si se pokazal – da sem lajdra… kakšna bom šele ko boš ob svojo službo in boš v še hujši situaciji kot sem jaz zdaj – pa ti bom rekla, ne jokcat ubogi revček, no kaj le ti je kdo kriv…. pa ne pol mene krivizt – ker si si sam naredil vse to . drugi so te samo spregledali in odgpvarjal boš.. saj tisi moča borovec – ane… boš pa že… četud ne boš več kei kao direktor… ker bo šlo vse pappa rakom žvižgat tako kot si ti pokrbel drugim da so ostali brez službe… samop,d a jaz ti ne bom tega naredila – tebve so spreggledali že – ti si si sam to naredil
aja pa še- kaj pa ti jokcaš -če otroka narediš potem pa mamo obtožuješ za lajdro – očitno smo zate vse lajdre in grozne samo ti si ubogi revček… no saj si se pokazal,d a je res kar sem zgoraj napisala…
le zakaj pa ti nisi ljubezni dobil – in ni s teboj ostala, če si taka terna in oh in sploh in zakaj je za dva druga otroka druge raje izbrala…
ahjoj no??? odločnež – dej povej??? zato, ker je vse res, kar sem zgoraj napisala

pazi, zdaj kaj boste delali in ne počenjali vaših intrig… ste pod nadzorom! :))

Verjamem, da imaš vzor prave ljubezni, vedeti pa moraš, da se ne naredi kar sama od sebe, ampak se gradi in je treba kar nekaj delat na tem.
Vse je v glavi!
Ko se dva odločita, da je to to in da od tega ne odstopata, da sta pripravljena na dobro in slabo, to so odločitve glave in srce nima kaj dosti s tem!

Taka, ko ti še po 20 letih metuljčki skačejo po trebuhu, ko ne vidiš niti svojega nosu…. Pri mojih letih je žal (še) nisem doživela. Pa imam letos abrahama, odrasle otroke, vnuke na poti….ampak….Sem jo čakala, ampak potem je razum prevladal. Imam dobrega moža, ampak – med nama je iz simpatije prišla navada, pa družina, pa hiša, pa…..
Ampak tisto pravo ljubezen, ko te obnori….ne, tega pa nimava. Jaz si jo želim, ko gledam nekatere so kot da lebdijo….mora biti dober filing, sploh če je obojestranska. Ampak….zame je očitno že prepozno, žal. Umrla bom v neskončni želji po pravi ljubezni, čeprav bo nekdo rekel, da mi sploh nič ne manjka. Ampak…to se ne vidi, to te razžira znotraj telesa, ko veš samo sam in se bojiš na glas povedati. Tako, anonimno pa se olajšaš.

Me veseli da je namesto srca prevladal razum.

Obstaja, obstaja. Žal nekateri ljudje nimajo smisla zanjo in se prično prepričevati, da je prava ljubezen mit.

Jaz verjamem da obstaja. Predvsem zato ker verjamem, da jo imam. Sem tak človek, da se enostavno ne morem sprijaznit oziroma zadovoljit z nečim “samo zato, da nekaj pač imam”. In tako je v mojem primeru s partnerjem. Ja…včasih se skregava, včasih se ne strinjava, včasih bi ga najraje nekam poslala in on mene najbrž enako 🙂 Ampak: ko ga ob vsem tem pogledam vem, da je on tisti pravi, da sem nanj vedno čakala (pa sem bila do 26. leta pretežno samska, ker sem vedela, da žal še nisem spoznala tistega pravega in nisem želela nobenega “vleči za nos”). Ima svoje napake in pomanjkljivosti, tudi jaz jih imam, ampak me ima rad takšno kot sem in na točno tak način kot sem si vedno želela in pričakovala. In jaz njega.

Če je prepozno ali ne, je samo od tebe odvisno. Pikico sem mlajša od tebe, Abraham pred vrati, sporazumno sva se drug drugemu odpovedala pred, uf, 30 leti in to v samem štartu. Sva se srečala, jaz praktično zaročena, on na neki drugi poti – naju je zadelo, ampak sva končala, preden sva karkoli začela. Kasneje sva se srečala ponovno, bila 25 let prijatelja, ki se vidita 2 x letno. Jaz imam svojo družino, on je šel po svoji poti. A ko je bilo enemu ali drugemu res hudo, sva se poiskala. Nikoli nič med nama, razen neke nerazložljive povezanosti, ko sva drug drugemu lahko zaupala vse tisto, kar nisva nikomur drugemu na tem svetu. Pred dvema letoma, po eni predebatirani noči, je treščilo v naju. Dobesedno treščilo. Objem, ki ga prej nikoli ni bilo in ki je bil tako spontan in naraven, kot nič pred njim in nič za njim. 3 mes sva se šla slepe miši in si nisva bila sposobna priznat, da sva noro zaljubljena – jaz pri skoraj 48tih, 2 odraslih otrocih, možu, on pri 59tih in svoji zgodovini. Je trajalo, da sva dojela, sprejela. Razum? Prvič v vsem svojem življenju nisem šla po razumski poti, ampak po poti srca. Razum ni dovolj, žal. Če bi takrat vedela, kar vem danes, bi ravnala drugače – čeprav bi mi bilo morda z njim težje, kot mi je bilo z možem, bi ravnala drugače. Možu nimam ničesar očitati, razen tega, da je človek razuma. Zgolj in samo razuma. Menila sem, da je to dovolj, da lahko človek živi zadovoljno, spokojno. Morda celo je, ni pa dovolj za srečno, izpolnjeno življenje. Da bi eden ali drugi rušila, kar imava, odpade, srečujeva se, ko se lahko, ko obema znese in tega, kar imava, se ne da opisati. Metuljčki, megla, tema in svetloba hkrati – vsakič posebej in vsakič, ko se razhajava občutek, da mi nekdo trga srce iz prsi – tega ob možu nisem nikoli niti v bledem odsevu doživela. Pa nisva skupaj samo za dol se dat, v bistvu je tega zelo zelo malo, tudi zaradi let, ampak tisto, ko deliš misli, dejanja, ko ti drugi prebere iz oči, ko primeš isto stvar, izgovoriš isto besedo…..ko včasih niti govoriti ni treba in se razumeš brez besed – to je TO. Ko živo in otipljivo čutiš, da si ljubljen tak, kot si. ZATO metuljčki, zato megla – še vedno in upam, da še dolgo.

Punco si najdi, sigurno si lusna!

Verjamem, da imaš vzor prave ljubezni, vedeti pa moraš, da se ne naredi kar sama od sebe, ampak se gradi in je treba kar nekaj delat na tem.
Vse je v glavi!
Ko se dva odločita, da je to to in da od tega ne odstopata, da sta pripravljena na dobro in slabo, to so odločitve glave in srce nima kaj dosti s tem![/quote]

Vem to.
Ampak tudi vem, da kaj takšnega graditi nikakor ni možno z vsakim, pa tudi če naletiš na nekoga, ki je drugače ok. Mora biti še tisto več med dvema, ne znam opisat, ker je to na energetskem nivoju.
Dobro je napisala že ena zgoraj, kaj se ji je pripetilo in kako z možem, s katerim predvidevam, da se vseeno na razumski ravni usklajujeta, nikoli ni zgodilo.

Na kratko.
JA, obstaja!

Obstaja toliko vrst različnih pravih ljubezni, koliko je ljudi, ki verjamejo vanje.

Dokler nimamo enotne definicije, je ta debata nesmiselna.

Obstaja, , samo ima omejeno dobo. zaradi naveličanosti Je pa možno, da se dva, ki sta bila skupaj in se ločita, zaradi takih ali drugčanih vzrokov, gresta narazen, prijateljsko seveda, nakako z mislimi stalno ostaneta skupaj, Temu se bi tudi lahko reklo prava ljubezen, ki pa v praksi ne gre skup. Živita pa s tistim, ki se jim izzide v praksi.

Resnično upam da tisto kar isces tudi najdes. Upam da si najdes nekoga s katerim bos prezivela preostali del svojega življenja.

Seveda obstaja resnična ljubezen.Kar seješ,to žanješ.

Men se mnogo ljudi smili,ki več verjame TV,revijam,po domače pralcem možganov,kot pa sebi,partnerju.otrokom,prijateljem.Ampak to je poanta pranja glav,zato pa ljudje če dalje bolj verjamejo denarju,orožju,vojnam,ubijanju,varanju,…

Ljubezen ki veje skozi posameznika ozivlja in/ali pozivlja. Najprej njega samega in ce stece skozenj in jo izzareva se navzven, potem tudi tistega v njega blizni.Sem ter tja se zgodi, da dvoje ljudi eden v drugem prepoznata, da gojita podobna prepricanja, sanjata in uresnicujeta podobne sanje in da ta pozivitev drugega, ki jo opazijo, v njih samih sprosca obcutek tesnobe in razkraja strahove, ki jih hromijo. In tako skleneta ljubezensko razmerje, ljubezensko zvezo, ki je vir (tudi novega) zivljenja.

Da, obstaja. Jo živim.

Se popolnoma strinjam in imel sem popolnoma enake misli in izhodišča. Tudi sam imam enaka starša in podobno sem razmišljal – in res zelo dolgo iskal – in našel.
Če veš kaj iščeš in znaš prepoznati ko najdeš – prej ali slej najdeš.

Bistveno pri celi zgodbi pa je to, da se ne zadovoljiš z manj, oz. s tistim kar ne začutiš kot “pravo stvar”. In da ne vržeš puške v koruzo pred dejanskim koncem – in dejanski konec je šele, ko si mrtev – in niti minute prej.

Pises, da si nasel, a dolgo iskal.
Ti si sicer moski in menim, da ti je glede tega lazje, kot zenskam, ki imamo neko starostno omejitev glede zanositve in otrok. Kako o tem razmisljas?

Kadar govorimo o abstraktnih, tezko ubesedljivih zadevah, se sam najraje posluzujem prispodob, ker nam neako nekako omogoca boljse obojestransko razumevanje. Ni nakljucje, da ljubezen skoraj avtomaticno povezujemo s pomladjo, saj spomladi narava, kot bi ponovno ozivela, se prebudila iz zimskega spanca, kar vre od zivljenja, ki se odraza v pisani paleti barv, vonjev in oblik.

Zato pravim, da ljubezen ni nekaj, kar bi iskali in nasli (zunaj sebe), temvec nekaj, kar se moramo izuri obuditi v sebi. In ko jo obudimo, ko zivljenje stece skozi nas, se moremo npr. lotiti vrtnarjenja. Zasejati vanj seme(-na) zivljenja in negovati bilke v pricakovanju njih zorenja. Spomnimo se tiste radosti, ki nas obide, ko iz zemlje pokukajo taksni ali drugacni majhni zeleni zametki. In obcutkov, ki nas obhajajo, ko zvecer, ko sonce zaide z zalivalko namenjamo vodo koreninam in opazujemo, kako rastlinice kmalu spet nabreknejo, kot bi dvignile sklobjene glave… Spomnimo se obcutkov radosti, ko okrepimo stebla paradiznika, ko …

To je ljubezen in plodovi te ljubezni so potem posledica. Ne doloca je vrt sam po sebi. Ne ljubimo vrta, temvec mu namenjamo ljubezen, kar pomeni nic drugega, kakor da dopuscamo, da skozi nas vanj stece zivljenje in se razvija skladno z naso vero, nasimi sanjami, nasimi nameni. Vrt ne sluzi vam, pac pa tudi on sluzi zivljenju in vam tako na svoj nacin izkazuje ljubezen. Nesebicno deli z vami svoje plodove, da vas z njimi poziv, orkepca in vam tako na svoj nacin pomaga uresniciti vase ideje, vase sanje, vam omogoci ziveti po vasih prepricanjih, ne da bi ga zanimalo, kaksna slednja sploh so, kaj sele, da bi vas omejevala ali preprriceval v druacen nacin.

Sedaj pa… to prispodobo z vrtom prenesite v svoje zivljenje in namesto vrta osmislite partnerja. In ko boste dopustili, da iz vas brsti zivljenje, ki pozivlja in oivlja, ki neguje,… ko si boste dopustili ljubiti, boste kmalu spoznali koga, ki z vami deli sanje, prepricanja, zelje,… Saj ni tako tezko. Enako, kakor ni tako tezko najti tistega koscka zemlje za vrticek, kakor hitro uvidimo, cemu bo sluzil.

P.S.: Ups. Sele zdaj sem opazil, da je vprasanje bilo namenjeno za @Rok-1. No, upam, da vendar ni odvec, da sem se oglasil. Naj mi bo oprosceno za ta spregled.