Prej bi rekel, da se odločitev sprejme na podlagi ljubezni kot da se to dvoje enači. In seveda zaljubljenost tudi ni isto kot ljubezen

zaljubljenost je slepa in odvisna od hormonov.
ljubezen pa je odločitev za nekoga. in pri tem potem vztrajaš, tudi ko zaljubljenosti ni več in ni več tako enostavno sklepat kompromise.[/quote]

Jaz že precej let vztrajam v isti službi, med istimi ljudmi. Kaj je pol to lubezen?[/quote]

lol
ljubezen je odločitev
ni pa vsaka odločitev ljubezen

imaš tudi cel kup patoloških odnosov, kjer ljudje vztrajajo skupaj zaradi neke patologije, ne pa zaradi ljubezni. če pa se pogovarjamo o dveh zrelih, psihično zdravih ljudeh, pa se ta dva za skupno pot odločita, po tem, ko zaljubljenost mine.
kar pomeni tudi, da lahko rečeš ne, če vidiš, da ti pride na pot neka tretja oseba, do katere čutiš fizično privlačnost, recimo. česar nekateri niti pod razno niso sposobni.
za ljubezen so sposobni samo psihično zreli ljudje.

Nisem do sedaj dobil obcutka, da bi kdorkoli inacil ljubezen z odlocitvijo. Je pa v bistvu pisati o odlocitvi in o ljubezni v samostalniski obliki sila neprimerno. Jaz sem zato do sedaj razumel, da ko nekdo napise, da je ljubezen odlocitev, s tem v bistvu zeli povedati, da se clovek more odlociti, ali bo nekaj pocel iz ljubezni do drugega, ali pa bo motiv za odnos drugacne narave.

Avtor(ica) seveda je. jo enači. Meni se pač zdi pojem odločitev nekaj hudo racionalnega =nekaj, kar sprejmeš na podlagi tehtanja in ne čustev.

Ce bi bilo odlocanje res racionalno pocetje, mar bi potem v oglasna sporocila tlacili zenske (materinske) atribute? 😉
—
Odlocanje ni nikoli strogo racionalno. Ampak res nikoli… Kvecjemu pretezno racionalno, pa se to izjemno redko.

“Odločanje” na podlagi oglasnih sporočil se mi zdi bližje pogojnemu refleksu.

“Odločanje” na podlagi oglasnih sporočil se mi zdi bližje pogojnemu refleksu.[/quote]

Vprasanje ni bilo tako zastavljeno. Tvoj odgovor spada na raven [i]“Kaj?”[/i], vprasanje pa je sprasevalo po namenu (Cemu?). Torej cemu so oglasna sporocila zastavljena tako kot so? Odgovor je seveda jasen. Z namenom vplivati na odlocitve.

Ce bi torej odlocanje blo racionalno pocetje, potem b bili oglasi suhoparno nastevanje prednosti oglasevanega izdelka pred konkurencnimi. Ker pa odlocanje ni racionalna dejavnost, temvec temelji na prepricanjih, predstavah, stereotipih, itd., ki izvirajo iz nasih strahov, nam oglasi ponujajo zivljenjski slog in pri tem seveda upostevajo omenjeno. In ker vedo, da je pri velikanski vecini materinska ljubezen v bistvu sinonim za varnost, zato v oglasih mocno pudarjajo zenske-materinske atribute, ki jih potem nasi mozgani povezejo (ali pa tudi ne) s prijetnimi obcutki.

Kdor misli, da se lahko oglasevanju upre z racionalnim razmisljanjem, ta je idealen kompulziven kupec. Oglasevanju se more upreti zgolj, kdor je uspel temeljito predelati svoje strahove in posledicno prevetriti svoja prepricanja, stalisca, …

“Odločanje” na podlagi oglasnih sporočil se mi zdi bližje pogojnemu refleksu.[/quote]

Vprasanje ni bilo tako zastavljeno. Tvoj odgovor spada na raven [i]“Kaj?”[/i], vprasanje pa je sprasevalo po namenu (Cemu?). Torej cemu so oglasna sporocila zastavljena tako kot so? Odgovor je seveda jasen. Z namenom vplivati na odlocitve.

Ce bi torej odlocanje blo racionalno pocetje, potem b bili oglasi suhoparno nastevanje prednosti oglasevanega izdelka pred konkurencnimi. Ker pa odlocanje ni racionalna dejavnost, temvec temelji na prepricanjih, predstavah, stereotipih, itd., ki izvirajo iz nasih strahov, nam oglasi ponujajo zivljenjski slog in pri tem seveda upostevajo omenjeno. In ker vedo, da je pri velikanski vecini materinska ljubezen v bistvu sinonim za varnost, zato v oglasih mocno pudarjajo zenske-materinske atribute, ki jih potem nasi mozgani povezejo (ali pa tudi ne) s prijetnimi obcutki.

Kdor misli, da se lahko oglasevanju upre z racionalnim razmisljanjem, ta je idealen kompulziven kupec. Oglasevanju se more upreti zgolj, kdor je uspel temeljito predelati svoje strahove in posledicno prevetriti svoja prepricanja, stalisca, …[/quote]

Sori, ampak osebno res spadam med tiste, ki pravzaprav kupujejo prekleto malo ter se takrat za nakup kljub oglasom odločajo na podlagi čisto drugih stvari. odvisno od izdelka do izdelka. In celo bi lahko kdaj rekel, da se marsikdaj ne odločim za nakup dotičnega izdelka NE odločim prav zaradi debilnosti ali vsiljivosti oglasa.

Svojih strahov pa ni predelal z racionalnim razmišljanjem?

Svojih strahov pa ni predelal z racionalnim razmišljanjem?[/quote]

Tole citirano zgoraj, je le z drugimi besedami rečeno “odrasel človek”, kar je na nek način spet sopomenka pojmu “razmišljajoči človek”.

Pri tem pa je treba vedeti, da večina trenutno polnoletnih, še zdaleč ni “odraslih.”

Da. Ker jezika strahov ni mogoce prevesti v jezik besed. Z ozavescanjem (ki je racionalen proces) jih zgolj vkomponiramo v govor (npr. Tega se pa ne grem, ker me je strah, me bo bolelo), pri cemer obcutenja bolecine z besedami ne moremo ubesediti, ceprav sami natanko “vemo” (smo ozavestili). To je zanimiva tema, a presega okvir debate, saj preidem v obmocje izrednega dlakocepstva (zaradi pomanjkljivost v verbalni komunikaciji), kar pa na tem forumu ni ravno zazeleno. 😉

Da. Ker jezika strahov ni mogoce prevesti v jezik besed. Z ozavescanjem (ki je racionalen proces) jih zgolj vkomponiramo v govor (npr. Tega se pa ne grem, ker me je strah, me bo bolelo), pri cemer obcutenja bolecine z besedami ne moremo ubesediti, ceprav sami natanko “vemo” (smo ozavestili). To je zanimiva tema, a presega okvir debate, saj preidem v obmocje izrednega dlakocepstva (zaradi pomanjkljivost v verbalni komunikaciji), kar pa na tem forumu ni ravno zazeleno. ;-)[/quote]
Ni frke 🙂

To si pa velja vzgati v leseno desko in pribiti na zid, ker nas lahko obvaruje neslutenega trpljenja (o katerem pogosto beremo tudi na teh straneh).

Odnos med partnerjema je vecplasten, kot temu radi recemo. Enako velja tudi za nacine komunikacije med partnerjema. In custva so zgolj eden izmed (neverbalnih) komunikacijskih kanalov, podobno kot je to govor. Poleg govora in custev je tu se mimika (t.i. govorica telesa). To so trije enakovredni komunikacijski kanali. Ljubezen kot taksna ima toliko opraviti s custvi, kot ima tek, kot ima plavanje, itd. Ljubezen je vescina in ne custvo.

Custva (in cuti) so tisti nacin komunikacije, ki vpliv na dinamiko. Custva povzrocijo, da nekaj storimo, da se premaknemo. So kemija. Custva (in cuti) so tisti del komunikacije, ki definira odgovor na vprasanje “Cemu?“. Iz custev izvira torej nasa vera, nasa prepricanja (zato so te reci racionalno tako tezko ubesedljive).

Temu sledi mimika (oz. esetetika), ki doloca odkovor na vprasanje “Kako?“ S custvi smo torej dolicili namen (npr. zavarovati zivljenje), sledi odziv telesa (npr. beg). Kar nas pripelje do tretje ravni komunikacije, ki doloca odgovor na vprasanje “Kaj?“. In tako pridemo do stavka: “(1) Iz strahu pred zverjo, (2) se je pognal v beg in se povzpel (3) na drevo.”

(1) Zakaj oz. Cemu? (2) Kako oz. na kaksen nacin, oz. po kaksni metodi, itd. (3) S kom ali s cim? Pri kom ali pri cem? Kdo ali kaj? itd.

Zakaj vse to pisem? Ker je pomembno, da ozavestite, da custva nimajo nic bolj opraviti z ljubeznijo, kakor besede. Da se otresete zmotne predstave, da je ljubezen custvo in prenehate stopati po poti trpljenja naravnost v vas pekel. Zato, da stopite na pot srece, pot zivljenja. Zato pa je pomembno vedeti tudi, da je ljubezen vescina, ki se jo je moc izuciti… vse tja do mojsterstva.

Ljubezen ni nic drugega, kakor deljenje obcutij, dejanj in besed z nekom na nacin, da to na prejemnika vpliva navdihujoce, pozivljujoce, pri cemer za tistega, ki daje, to predstavlja presezek ali odpad. Tako kot vrt, ki sem ga uporabil kot prispodobo poprej, gnojimo s tistim, cesar sami ne potrebujemo, on pa, za to, da bi mogel (o-)ziveti.[/quote]

“ljubezen je veščina in ne čustvo” Ne, ljubezen ni veščina, ljubezen je izvorno stanje.

Uf, nekoc sem tudi jaz kot papiga ponavljal te floskule. A ko clovek dobro premisli, ugotovi, da ljubezen, ce naj jo pojmujemo kot nekaj dinamicnega, ne more biti stanje. Ce pa je stanje, potem je staticna in ne mori nastopati kot komponenta odnosa (kot. npr. utrujenost ni stanje odnosta, temec stanje udelezenca v odnosu). In potem clovek pocasi spoznava, s kaksnimi nesmisli se pustimo kontaminirati… in zacne kpati globlje, globlje, globlje…

Uf, nekoc sem tudi jaz kot papiga ponavljal te floskule. A ko clovek dobro premisli, ugotovi, da ljubezen, ce naj jo pojmujemo kot nekaj dinamicnega, ne more biti stanje. Ce pa je stanje, potem je staticna in ne mori nastopati kot komponenta odnosa (kot. npr. utrujenost ni stanje odnosta, temec stanje udelezenca v odnosu). In potem clovek pocasi spoznava, s kaksnimi nesmisli se pustimo kontaminirati… in zacne kpati globlje, globlje, globlje…[/quote]

Jaz verjamem, da ljubezen prineseš s sabo na svet in je v tebi, potem jo lahko daš naprej – v vseh pogledih. Na svetu pa je veliko temačnih ljudi, ki v sebi nimajo ljubezni, to so po mojem mnenju predvsem morilci in tisti, ki niso zmožni vzpostaviti pristnih odnosov – s komerkoli.

Izvorno stanje tistih, ki imajo to veščino, oz. so odraščali s takšnim vzorom doma.

(Če precej poenostavim in spregledam par detajlov.)

Uf… Me je kae stisnilo v dusi, ko sem prebral to sporocilo. Kar zajokal bi in te objel, ter ti brez besed dal vedeti, da si tudi tu bitje, ki je vredno ljubezni.

Dobro premisli o tem kaj se ti je zapisalo… Npr. zakaj je v prvem delu uporabljena 2. os. edn.?

Postavljas morda sebe v izkljucno vlogo prejemnika? Nato 3. os. ednine… Zakaj se mi zdi, da s tem pisanjem med vrsticami izrazas, da si locena, zavrzena od sveta?

In nenazadnje… Premisli se o tem, zakaj tako protislovno izrazanje. Verjames, da se vsakdo rodi zmozen ljubezni, ali verjames, da so mnogi kaznovani tako, da se rodijo brez lhubezni v sebi? (govorim izkljucno o tem, kar pises… ne podajam strinjana ali nestrinjanja) Kateri konflikt se bije v tebi, ki te tako izcrpava?

Upam, da mi ne zameris, da sem to napisal sem, na javni del. Morem zgolj reci, da so moji nameni cisti. In da bo razumel, ce ne zelis odgovoriti.

Ko ste eni pisali, kako žensko, ki že ima otroke, nobeden potem noče. No, sama opažam prav nasprotno- vsaj v našem okolju so očitno zelo zaželjene, saj v zadnjih nekaj letih opažam, kako so si samski fantje, ki niso imeli otrok, vsi po vrsti dobili ženske z 1 ali 2 otrokoma. Res, nenavadno veliko jih je in vem, da gre za vredu, tudi visoko izobražene fante in ne obupance.

Med drugim pa opažam veliko žensk, ki smo brez obveznosti, katere nikakor ne bi imele moškega, ki otroke že ima. Še sama sem pred časom spoznala enega in ko mi pove, da ima 2 otroka, mi je kar vse dol padlo. Sicer sem človeku vseeno dala šanso in ga bolje spoznala in mi tako ali tako tudi po karakterju sploh ni bil všeč. Ampak to, da ima otroke, je ogromen minus in mislim, da najlažje je v primeru, če imata otroke že oba ali pa je tisti, ki je brez, res tako zelo pripravljen skrbeti potem za tiste, ki niso njegovi. Jaz zase vem, da takšna nisem. Je*at ga, tako pač je, povem to na glas in če sem zaradi tega potem označena, kot slaba, pač naj bo.

Postavljas morda sebe v izkljucno vlogo prejemnika? Nato 3. os. ednine… Zakaj se mi zdi, da s tem pisanjem med vrsticami izrazas, da si locena, zavrzena od sveta?

In nenazadnje… Premisli se o tem, zakaj tako protislovno izrazanje. Verjames, da se vsakdo rodi zmozen ljubezni, ali verjames, da so mnogi kaznovani tako, da se rodijo brez lhubezni v sebi? (govorim izkljucno o tem, kar pises… ne podajam strinjana ali nestrinjanja) Kateri konflikt se bije v tebi, ki te tako izcrpava?

Upam, da mi ne zameris, da sem to napisal sem, na javni del. Morem zgolj reci, da so moji nameni cisti. In da bo razumel, ce ne zelis odgovoriti.[/quote]

Tole so kar težke debate. Temu, da sem pisala v 2. in 3. os. ne pripisujem nobenega pomena, se mi je pač tako zapisalo. O sebi nisem nikoli razmišljala v smislu, da nisem vredna ljubezni. Sploh ne! Imam dva potomca, imamo lepe odnose. Je pa res, da nisem imela sreče z moškimi. Se ne zadovoljim z manj, če ni tiste prave, pristne, globoke povezanosti – l j u b e z n i … potem sem rajši sama. Včasih si mislim, sem morala bit v prejšnjem življenju precej ošabna hehe.. ampak ne občutim grenkobe ob tem:) pa sem ljubila, zelo, o ja!
Verjamem, da se vsakdo rodi zmožen ljubezni, in ne da je kaznovan. Kaznuje se vsak sam.
Konflikt? Ne vem… mogoče premalo razmišljam.. hehe

Da.

Jaz več ne verjamem,žal.Kruto toda resnično.

Jaz žal ne verjamem več.

Pozdravljeni,
zanima me kako dojemate ljubezen, tisti, ki trdite, da obstaja? Predvidevam, da to mešate z zaljubljenostjo. Sam sem mnenja, da je ljubezen spoštovanje partnerja, zaupanje, skupne odločitve.. Metuljčki v trebuhu pa čez čas odletijo…

Kadar govorimo o abstraktnih, tezko ubesedljivih zadevah, se sam najraje posluzujem prispodob, ker nam neako nekako omogoca boljse obojestransko razumevanje. Ni nakljucje, da ljubezen skoraj avtomaticno povezujemo s pomladjo, saj spomladi narava, kot bi ponovno ozivela, se prebudila iz zimskega spanca, kar vre od zivljenja, ki se odraza v pisani paleti barv, vonjev in oblik.

Zato pravim, da ljubezen ni nekaj, kar bi iskali in nasli (zunaj sebe), temvec nekaj, kar se moramo izuri obuditi v sebi. In ko jo obudimo, ko zivljenje stece skozi nas, se moremo npr. lotiti vrtnarjenja. Zasejati vanj seme(-na) zivljenja in negovati bilke v pricakovanju njih zorenja. Spomnimo se tiste radosti, ki nas obide, ko iz zemlje pokukajo taksni ali drugacni majhni zeleni zametki. In obcutkov, ki nas obhajajo, ko zvecer, ko sonce zaide z zalivalko namenjamo vodo koreninam in opazujemo, kako rastlinice kmalu spet nabreknejo, kot bi dvignile sklobjene glave… Spomnimo se obcutkov radosti, ko okrepimo stebla paradiznika, ko …

To je ljubezen in plodovi te ljubezni so potem posledica. Ne doloca je vrt sam po sebi. Ne ljubimo vrta, temvec mu namenjamo ljubezen, kar pomeni nic drugega, kakor da dopuscamo, da skozi nas vanj stece zivljenje in se razvija skladno z naso vero, nasimi sanjami, nasimi nameni. Vrt ne sluzi vam, pac pa tudi on sluzi zivljenju in vam tako na svoj nacin izkazuje ljubezen. Nesebicno deli z vami svoje plodove, da vas z njimi poziv, orkepca in vam tako na svoj nacin pomaga uresniciti vase ideje, vase sanje, vam omogoci ziveti po vasih prepricanjih, ne da bi ga zanimalo, kaksna slednja sploh so, kaj sele, da bi vas omejevala ali preprriceval v druacen nacin.

Sedaj pa… to prispodobo z vrtom prenesite v svoje zivljenje in namesto vrta osmislite partnerja. In ko boste dopustili, da iz vas brsti zivljenje, ki pozivlja in oivlja, ki neguje,… ko si boste dopustili ljubiti, boste kmalu spoznali koga, ki z vami deli sanje, prepricanja, zelje,… Saj ni tako tezko. Enako, kakor ni tako tezko najti tistega koscka zemlje za vrticek, kakor hitro uvidimo, cemu bo sluzil.

(vir)

Lepo napisano tole od @ddp…se strinjam.