Kaj mislite oz. v kaj verjamete, da se z nami zgodi po smrti?
Z drugimi geni ne moreš nikoli biti isto, kar si nekoč bil, še enojajčna dvojčka se razlikujeta, pa imata identične – si popolnoma druga osebnost, nekdo drug. Tudi ‘učenje’ z resetiranjem spomina (smrtjo) ni mogoče, saj se učimo ravno iz spominov na storjene napake (razen če sedaj po teoriji reinkarnacije poveš , kdo in kaj si bil v prejšnjem življenju in predvsem kaj si delal/a narobe?) . 😉
Ljudje bi morali poznati anatomijo in fiziologijo celotnega človeka, ne samo fizičnega telesa. Dejansko bivamo sočasno v šestih finosnovnih telesih in enem grobosnovnem, fizičnem. Po vsakem utelešenju razpadejo štiri telesa osebnosti (po vrsti: fizično, etrsko, astralno in mentalno), spomini na utelešenje pa se shranijo v kavzalno (vzročno) telo duše.
Vsako utelešenje pomeni en šolski dan. Šele po “diplomi” ali razsvetljenju se nam ni potrebno več vračati, ker smo osvojili vso predvideno znanje.[/quote]
samo kaj pa po tem razsvetljenju… kaj pa če bi si kdo še želel, kljub vsemu izkušnjo življenja v fizičnem telesu? al je potem kar konec?
Zagotovo se lahko trdi da vsi vemo kaj se zgodi s telesom po smrti. Kaj se z duhom so pa samo ugibanja in tega kaj tocno nikoli zivi ne bomo izvedeli. Zato obstaja svet zivih in svet metvih. Mrtvi v svet zivih ne morejo in ravno tako ne zivi v svet mrtvih. Prav je tako. Ce bi zagotovo vedeli potem zivljenje ne bi imelo nobenega smisla. Tako pa ga ima. Biti cim boljsi in delati cimbolje kot ziv med zivimi.
Ljudje bi morali poznati anatomijo in fiziologijo celotnega človeka, ne samo fizičnega telesa. Dejansko bivamo sočasno v šestih finosnovnih telesih in enem grobosnovnem, fizičnem. Po vsakem utelešenju razpadejo štiri telesa osebnosti (po vrsti: fizično, etrsko, astralno in mentalno), spomini na utelešenje pa se shranijo v kavzalno (vzročno) telo duše.
Vsako utelešenje pomeni en šolski dan. Šele po “diplomi” ali razsvetljenju se nam ni potrebno več vračati, ker smo osvojili vso predvideno znanje.[/quote]
Mislim držita oba komentarja. Tako, ko umremo umre telo, to je evidenten dokaz. Ampak duša se definitivno resetira in prenese v novo telo, ni nujno, da takoj po smrti, ampak tisti, ki še niso dosegli razsvetljenstva, se vrnejo. Tisti, ki so dosegli razsvetljenstvo se ne vrnejo v telo, ampak imajo neke druge naloge, mislim, da usmerjajo tiste duše, ki so v telesih, so nekakšni angeli varuhi posameznih duš.
Ljudje bi morali poznati anatomijo in fiziologijo celotnega človeka, ne samo fizičnega telesa. Dejansko bivamo sočasno v šestih finosnovnih telesih in enem grobosnovnem, fizičnem. Po vsakem utelešenju razpadejo štiri telesa osebnosti (po vrsti: fizično, etrsko, astralno in mentalno), spomini na utelešenje pa se shranijo v kavzalno (vzročno) telo duše.
Vsako utelešenje pomeni en šolski dan. Šele po “diplomi” ali razsvetljenju se nam ni potrebno več vračati, ker smo osvojili vso predvideno znanje.[/quote]
samo kaj pa po tem razsvetljenju… kaj pa če bi si kdo še želel, kljub vsemu izkušnjo življenja v fizičnem telesu? al je potem kar konec?[/quote]
Ne, ničesar ni konec. Če duša želi, lahko pomaga “študentom” na Zemlji in gre v inkarnacijo, tako kot so se inkarnirale nekatere razsvetljene duše.
A to je le ena od možnih nadaljnjih poti, ki so kot “specializacija” v smislu poglabljanja znanja.
kako veš zagotovo… zakaj si mnenja,da samo tisto, kar ljudje s svojimi sposobnostmi zaznave lahko vidimo, otipamo, da edino tisto obstaja, za ostalo pa kar trdiš, da tega ni.
jaz pa verjamem, da nekaj je, predvsem iz pričevanj oseb, ki so doživele obsmrtno izkušnjo.[/quote]
Ni nobene racionalne razlage in dokaza, da karkoli obstaja po naši smrti. Tudi logika mi pravi, da pač je konec. Tako kot ni bilo nič pred rojstvom, ni nič po smrti.
Ljudje bi morali poznati anatomijo in fiziologijo celotnega človeka, ne samo fizičnega telesa. Dejansko bivamo sočasno v šestih finosnovnih telesih in enem grobosnovnem, fizičnem. Po vsakem utelešenju razpadejo štiri telesa osebnosti (po vrsti: fizično, etrsko, astralno in mentalno), spomini na utelešenje pa se shranijo v kavzalno (vzročno) telo duše.
Vsako utelešenje pomeni en šolski dan. Šele po “diplomi” ali razsvetljenju se nam ni potrebno več vračati, ker smo osvojili vso predvideno znanje.[/quote]
samo kaj pa po tem razsvetljenju… kaj pa če bi si kdo še želel, kljub vsemu izkušnjo življenja v fizičnem telesu? al je potem kar konec?[/quote]
Vedno se lahko odločiš in greš na zemljo. Mnoge “duše” se za to odločijo in gredo pomagat. In vedno, poudarjam vedno je odločitev da se utelesiš tvoja. Tudi takrat, ko “moraš”. Tam ni tega “moraš”, toda vsaka “duša” hoče napredovat in slej ko prej gre. Ko je pripravljena.
Mene je pa kar groza ko tole vse berem. In ja bojim se smrti,zelo bojim. Tako nacina oz tega kako bom umrla, in pa tega, da se bom zavedala da sem umrla. Vcasih se sprasujem, ali se vseh teh stvari,ki jih pisete,zavedas,ko umres,ali ves da si to ti,ali vidis,cutis kaj se dogaja s tvojimi,ki se zivijo…bojim se,da se prevec stvari kot dusa zavedas. Saj se najbrz motim,ampak zagotovo pa tega ne moremo vedeti.Bojim se tudi,da bom v naslednjem zivljenju trpela…upam da je to samo moja domisljija in nepotrebni strahovi:)
Ne vsaka duša si ne želi nazaj v življenje, ampak se boji, ker ne ve kaj jo čaka v življenju, do neke mere lahko izbira, lahko se zgodi, da narobe izbere ali pa je določeno, ampak, kdo bi si bedno življenjsko usodo izbral, mislim, da je vse v naprej določeno. Cilj duše je, da se ji ni treba več vračat, da doseže razsvetljenstvo. Lahko kaka duša živi istočasno kot tvoja duša in je tvoj bližnji sorodnik partner, pa se tvoja duša mora vrniti nazaj v telo, tista druga pane, ker je doživela razsvetljenstvo, lahko se zgodi, da tista druga duša varuje tvojo v tvojem novem življenju, ne vem ali je to njena vloga, ki jo je sama izbrala ali ji je bila določena.
kako veš zagotovo… zakaj si mnenja,da samo tisto, kar ljudje s svojimi sposobnostmi zaznave lahko vidimo, otipamo, da edino tisto obstaja, za ostalo pa kar trdiš, da tega ni.
jaz pa verjamem, da nekaj je, predvsem iz pričevanj oseb, ki so doživele obsmrtno izkušnjo.[/quote]
Ni nobene racionalne razlage in dokaza, da karkoli obstaja po naši smrti. Tudi logika mi pravi, da pač je konec. Tako kot ni bilo nič pred rojstvom, ni nič po smrti.[/quote]
Brez zamere ampak tvoja razlaga ni najbolj logična, ker si pozabila del vmes, ko si živa. Nastala si iz nič. Po smrti greš v nič. Zakaj pa je nemogoče, da bi še enkrat nastala iz nič? Kdor opazuje naravo opazi, da vse poteka v ciklih.
noč-dan-noč-dan-noč-dan
spanje-budnost-spanje-budnost-spanje-budnost
smrt-rojstvo-smrt-rojstvo-smrt-rojstvo (mar ni logično?)
Je pa naš obstoj bizaren. V vesolju je vsa vsota materije in antimaterije enaka absolutni ničli. Pravzaprav ne obstajamo. Z drugimi besedami tudi v niču je nekaj. Zato tudi ni potrebe po stvaritelju.
Po smrti bo naša energija le naključno spremenila obliko. Karma je izmišljena, da bi zajezili maščevanje ljudi in jih naredili pasivne.
Življenje bo avtorica najverjetneje vedno izkusila, vendar bo vedno imelo lepo in grdo plat. Imela bo pa življenje tako kot si ga bo sama ustvarila. Vsak posameznik ima moč nad svojim življenjem.
Ko umreš, te ni več. Si samo še spomin v mislih tistih, ki so te poznali. Eni to težko sprejmejo, iščejo razlage o lastni velepomembnosti, ideje o večni duši, ali pač reinkarnaciji in da se bodo vedno znova rodili. Tudi če bi reinkarnacija bila dejstvo, v naslednjem življenju itak ne boš vedel, kaj si bil prej, zato od tega spet nimaš nič. Ob smrti bo vaša identiteta izginila, tako pač je.
1. Globoko zadihaj. Zavedaj se, da živiš. To je tvoj Jaz – z imenom in priimkom.
2. Spomni se prvega spomina iz otroštva. To se ti bo zgodilo takoj po smrti. Vmes zate čas ne bo obstajal.
Vesolje se sestavlja in razstavlja kot LEGO kocke. V nekem kratkem trenutku obstaja tudi tvoj Jaz in se ponavlja kot neskončna zanka.
Preberi tisto kar sem napisal. V svojo razlago nisem vkjucil nobene subjektivnosti. Trdim, da se po smrti oblika energije naključno spreminja. Enkrat si glista, drugic pa nekaj drugega. Vedno si udeleženec zivljenja, identiteta pa se ne ohranja. Tu ni nobene velepomembnosti.[/quote]
Saj bistveno ravno je, da se identiteta oz. spomin ohrani, ker kaj ti bo nova pojavna oblika z ‘zavestjo’ gliste? 🙂
Ni nobene racionalne razlage in dokaza, da karkoli obstaja po naši smrti. Tudi logika mi pravi, da pač je konec. Tako kot ni bilo nič pred rojstvom, ni nič po smrti.[/quote]
Brez zamere ampak tvoja razlaga ni najbolj logična, ker si pozabila del vmes, ko si živa. Nastala si iz nič. Po smrti greš v nič. Zakaj pa je nemogoče, da bi še enkrat nastala iz nič? Kdor opazuje naravo opazi, da vse poteka v ciklih.
noč-dan-noč-dan-noč-dan
spanje-budnost-spanje-budnost-spanje-budnost
smrt-rojstvo-smrt-rojstvo-smrt-rojstvo (mar ni logično?)
Je pa naš obstoj bizaren. V vesolju je vsa vsota materije in antimaterije enaka absolutni ničli. Pravzaprav ne obstajamo. Z drugimi besedami tudi v niču je nekaj. Zato tudi ni potrebe po stvaritelju.
Po smrti bo naša energija le naključno spremenila obliko. Karma je izmišljena, da bi zajezili maščevanje ljudi in jih naredili pasivne.
Življenje bo avtorica najverjetneje vedno izkusila, vendar bo vedno imelo lepo in grdo plat. Imela bo pa življenje tako kot si ga bo sama ustvarila. Vsak posameznik ima moč nad svojim življenjem.[/quote]
Jaz sem zemeljski človek. Živim. In po mojih izkušnjah nam neko duhovanje pri življenju bolj škodi kot koristi.
Takšen je pač moj pogled. Ti lahko imaš drugačnega, s tem ni nič narobe.
Preberi tisto kar sem napisal. V svojo razlago nisem vkjucil nobene subjektivnosti. Trdim, da se po smrti oblika energije naključno spreminja. Enkrat si glista, drugic pa nekaj drugega. Vedno si udeleženec zivljenja, identiteta pa se ne ohranja. Tu ni nobene velepomembnosti.[/quote]
Tudi če je to res, je to čist neuporabno.
Čutila nam pravijo, da Zemlja miruje. Zjutraj sonce vzide in zvečer zaide. Vse zvezde s Soncem vred se vrtijo okrog Zemlje. Potem ne bi smeli verjeti astronomom, da se Zemlja vrti okrog Sonca in za povrhu se vse skupaj vrti še okrog galaktičnega sonca itd. itd.
Čutila nam tudi pravijo, da obstaja materija. Pa da je trdna, saj jo vidimo, otipamo, slišimo, okusimo in vonjamo. Potem ne bi smeli verjeti fizikom, da je atom kot osnovni gradnik sestavljen iz 99,99999{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} energije. Hm, osnovni gradnik materije sploh ni iz materije!?
Ko spimo in sanjamo, doživljamo sanje kot resnično, neizpodbitno dejstvo. Šele po pebujenju vemo, da smo samo sanjali. Nihče ne trdi, da so sanje iz materije.
Tudi po tako imenovani smrti vemo, da smo ‘tostranstvo’ samo sanjali. Vse se dogaja na zaslonu uma, kar je že Platon slikovito opisal v zgodbi o votlini. http://www.akropola.org/clanki/platonov-mit-o-votlini/
Čutila nam posredujejo le iluzijo realnosti. V iluzijo verjamemo samo toliko časa, dokler ne spoznamo resnice, ki je onkraj čutov.
Preberi tisto kar sem napisal. V svojo razlago nisem vkjucil nobene subjektivnosti. Trdim, da se po smrti oblika energije naključno spreminja. Enkrat si glista, drugic pa nekaj drugega. Vedno si udeleženec zivljenja, identiteta pa se ne ohranja. Tu ni nobene velepomembnosti.[/quote]
Saj bistveno ravno je, da se identiteta oz. spomin ohrani, ker kaj ti bo nova pojavna oblika z ‘zavestjo’ gliste? :)[/quote]
Vsaka življenska oblika je enakovredna in enako pomembna. Tudi na nekem planetu, v osončju se življenje prej kot slej konča. Na konec koncov tudi vesolje. Vendar se v istem trenutku znova nekaj ustvari, ker je nič nestabilen. Sploh pa je človek na Zemlji potrošnik (heterotrof), za obstoj kompleksnih bitij pa je predpogoj obstoj ensotavnih življenjskih oblik.