ja, človek zmotno misli,da obstoja in je realno samo tisto, kar je on sposoben zaznavati… saj npr. so tudi določena valovanja in frekvence, ki jih človek ne sliši (nima te zmožnosti), pa obstajajo zagotovo… torej… človek se ima zmotno za nekega veleuma in vseveda in glavnega presojevalca.
Tudi tisti, ki so doživeli obsmrtno izkušnjo razlagajo, da to kako nevrologi hočejo pojasniti to s svojim znanjem in vedenjem, da to ni to… da je čisto nekaj drugega… ampak, človek z neko svojo znanostjo in vsevednostjo še kar vztraja,da on pa že ve in zna, ker je kao “vrhunski poznavalec” (pa čeprav še samo človeštvo prihaja do vedno novih in novih spoznanj in odkritij in še marsičesa ne ve) možganov in tisto kar človek strokovnjak o njih pove je edino možno drugo ne…
pa ljudje, ki so sami to doživeli pravijo, da je tisto doživetje, povsem nekaj drugega, več kot ta razlaga znanstvena, ki jo podajajo večinoma nevrologi…
torej to meni, da je z veliko gotovostjo misliti, da je še nekaj več… in ne samo tisto, kar smo mi v fizičnem telesu zmožni zaznati in si razložiti…

ja, človek zmotno misli,da obstoja in je realno samo tisto, kar je on sposoben zaznavati… saj npr. so tudi določena valovanja in frekvence, ki jih človek ne sliši (nima te zmožnosti), pa obstajajo zagotovo… torej… človek se ima zmotno za nekega veleuma in vseveda in glavnega presojevalca.
Tudi tisti, ki so doživeli obsmrtno izkušnjo razlagajo, da to kako nevrologi hočejo pojasniti to s svojim znanjem in vedenjem, da to ni to… da je čisto nekaj drugega… ampak, človek z neko svojo znanostjo in vsevednostjo še kar vztraja,da on pa že ve in zna, ker je kao “vrhunski poznavalec” (pa čeprav še samo človeštvo prihaja do vedno novih in novih spoznanj in odkritij in še marsičesa ne ve) možganov in tisto kar človek strokovnjak o njih pove je edino možno drugo ne…
pa ljudje, ki so sami to doživeli pravijo, da je tisto doživetje, povsem nekaj drugega, več kot ta razlaga znanstvena, ki jo podajajo večinoma nevrologi…
torej to meni, da je z veliko gotovostjo misliti, da je še nekaj več… in ne samo tisto, kar smo mi v fizičnem telesu zmožni zaznati in si razložiti…[/quote]
Ja, prav gotovo je še nekaj več, kakor golo dojemanje s čutili. Fiziki so dognali, da poznamo samo 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} stvarnosti. Torej obstaja 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nepoznanega! Človeštvo pa misli, da je teh borih 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vse, kar obstaja. In to kljub temu, da nam je vsem znana že sama omejenost čutil. Razsvetljenim dušam je znana tudi omejenost racionalnega uma, ki interpretira čutno dojemanje s pomočjo kalupov oz. programov dojemanja. Šele dvig iz racionalnega v abstraktni um nam odpre pot do širše celote, kjer se 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} neznanega počasi ‘spreminja’ v znano. Vse je znotraj nas, kar so vedeli že Stari Grki in izrazili to vedenje v znanem reklu – spoznaj sebe in spoznal boš svet.

Meni osebno je bolj odbijajoca misel, da bi moja ‘dusa’ tavala nekje okoli v vecnosti. Tega sele me je strah.

Sicer za ta scenarij ne dopuscam niti pol procenta moznosti, prepricana sem, da clovek umre in ga vec ni. Prav tako energija. Enako je z zivalimi. To so pa ja osnove logicnega razmisljanja, vse ostalo je religiozni bullshit in strah pred smrtjo.

Ljudje z obsmrtno izkušnjo niso umrli, le klinično mrtvi. Zato njihove izkušnje niso zelo merodajne. Pa tudi če je res tam neka svetloba ali tunel, lahko gre le za zadnje doživljaje v možganih, ki odmirajo, ne pa neke čirulečarule.

Prah si in v prah se povrnes, simple as that.

V moji razlagi ni nobene duhovnosti. Organizmi so sestavljeni iz osnovnih gradnikov snovi. Po smrti pride do prerazporeditve in se slej ko prej ustvarijo nova živa bitja. To ni nič drugega kot kroženje snovi in spreminjanje oblike energije. Iskreno pa nisem obseden z mislijo kaj me čaka po smrti. Nekateri se bojijo smrti, drugi večnosti. Resnica je najverjetneje nekje vmes in ni nič spektakularnega.

Se strinjam. Kajti nemogoce je umreti in oziveti. Kdor je klinicino mrtvev ampak vseeno ziv nikoli ni bil resnicno v svetu mrtvih ali ta ni res umrl in ne more vedeti kako je tam. Kajti od tam se nihce ne vrne nikoli.

Sem mislila podobno, pa sem zadnjič na netu zasledila raziskavo ene mislim, da celo slovenske zdravnice, ki je raziskovala ta fenomen. Imena si žal nisem zapomnila. In nikakor se vse to odmiranje možganov po tvojem ni ujemalo z zdravniškim vedenjem, tako, da je tudi sama ostala v dilemi. Pa je hotela le dokazati kar praviš ti. 🙂

Vsekakor je živeti bolje z vero ali v prepričanju, kot da nekaj je, kakor da ni nič po smrti, ker nas ta optimizem v duhu dvigne nad kruto zemeljsko stvarnost uboge muhe enodnevnice. Potem pa bomo videli, ko bomo pri koncu, kaj od tega je res, ali pa ne. 🙂

ENAKO KOT PRED SPOČETJEM. ČRNA LUKNJA. CELICE PROPADEJO IN TO JE KONEC. BOLJ KOT SEM ŠTUDIRALA NEDICINO MANJ SEM VERJELA V DUŠO. SEDAJ SEM PREPRIČANA DA OSTANEJO NAŠE CELICE IN DEDNI ZAPIS V POTIMSTVU. DUŠE NIMAMO INAMO PA OGROMNO ŽIVČNIH IMPULZOV KI SO TUDI PROGRAMIRANI KO JE KONEC SE ZNAJO HUMANO IZKLOPITI ( IBČUTEK SVETLOBE)

Človek na tej zemlji uporablja nekaj {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} možganov,zaveda se le nekaj {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in kako lahko človek trdi da po smrti ni nič oziroma kako lahko trdi da je človek le človek in pika?

To je tako če gledamo skozi zgodovino razvoja.Zemlja je ravna,ni ravna,ti si adijo na križ z njim.Enako kdor je rekel da zemlja ni okrogla.

Pred stoletjem so bile želje o potovanju na po vesolju,so vsakega takega imeli za norca.

Še pred 30 leti,če bi omenil Laptop,tablico,mobitel,lcd tv,CD bi te prisilno zaprli zaradi blodenj.

Zanimivo tudi koliko ljudi verjamete v materializem,denar,vojne,pobijanja,sovraštvo,itd.. kljub dokazom o nadnaravnem,entitetah,da v vesolju nismo sami pa ne verjame v duhovni svet.

Glavno da verjameš v človeka kot številko,predmet,da se boš nosila vzvišeno,da boš vse verjela lobijem in da so zdravila sveto zdravilo.

Jaz srčno upam,da se nikoli ne srečava,ker prej zaupam svoje zdravje zaprtemu šarlatanu,kot pa tebi.

Podpišem se.

Nekateri gremo domov,drugi slabi ljudje,ki so delali sranje,spletke,kriminal pa se vrnejo nazaj v pekel oziroma na zemljo kateri pprevladuje satan.Na zemlji so boleni,vojne,pobijanja,umori,ropi,trpljenje,posilstva,… se mi zdi da bi še v peklu bilo bolje če bi obstajal.

Tako da ko umreš stopiš pred očeta,ki te ne obsoja,BOG NE OBSOJA!,pa naj si še kako huda dela delal.Obdelata življenje kaj je bilo,kaj si počel,kaj si se naučil in glede na slaba dela greš nazaj na zemljo,da se še naprej izpopolniš in tako po več življenih,ko spoznaš kaj pomeni obstajati v vesolju,kaj je ljubezen napreduješ na višjo stonjo na ostale planete kjer se naprej učiš in živiš.

Telo je le obleka,ki duši omogoča obstoj na planetu.Živimo nekaj desetletij zato ker se zgodi preveč vsega in potrebno je očiščenje.Naprimer nek morilec bi zato bil zaprt milijon let,če bi človek živel milijon let,predolga doba,da bi se karkoli lahko naučil.Itd..

Tako da jaz tudi upam,da po smrti me čaka novo življenje in se nikoli več ne vrnem na ta pokvarjen svet.[/quote]

Tudi jaz verjamem v to, samo da po smrti stopiš pred določene duhovne mojstre, angele ne pred boga ker bog, vir karkoli že imenuješ to je potem drugje. Mislim angeli in ostali so posredniki božji. Reinkarnacija je 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in duše se rojevajo na Zemlji pa tudi v drugih galaksijah, planetih. Učenje se nikoli ne ustavi, nekje sem prebrala da moraš vsaka duša na Zemlji vse preizkusiti, biti v različnih situacijah, spolih, kontinentih preden NAREDI ŠOLO KI SE JI REČE ZEMLJA. In potem greš dalje, tudi če se ne reinkarniraš več v fizična telesa se učenje nikoli ne ustavi, tudi na najvišjih nivojih se duše še vedno učijo.

Nenazadnje Bog je živa ljubezen je energija ki vse vesolje drži v pravilnem ravnovesju. Lahko je več bogov, več vesolij? Čisto možno, tega ne vemo.

Ljudje bi morali poznati anatomijo in fiziologijo celotnega človeka, ne samo fizičnega telesa. Dejansko bivamo sočasno v šestih finosnovnih telesih in enem grobosnovnem, fizičnem. Po vsakem utelešenju razpadejo štiri telesa osebnosti (po vrsti: fizično, etrsko, astralno in mentalno), spomini na utelešenje pa se shranijo v kavzalno (vzročno) telo duše.
Vsako utelešenje pomeni en šolski dan. Šele po “diplomi” ali razsvetljenju se nam ni potrebno več vračati, ker smo osvojili vso predvideno znanje.[/quote]

Mislim držita oba komentarja. Tako, ko umremo umre telo, to je evidenten dokaz. Ampak duša se definitivno resetira in prenese v novo telo, ni nujno, da takoj po smrti, ampak tisti, ki še niso dosegli razsvetljenstva, se vrnejo. Tisti, ki so dosegli razsvetljenstvo se ne vrnejo v telo, ampak imajo neke druge naloge, mislim, da usmerjajo tiste duše, ki so v telesih, so nekakšni angeli varuhi posameznih duš.[/quote]

To so zvezdna semena kot jih ti imenuješ. Duše ki so večino reinkarnacij imeli na drugih običajno višje dimenzijskih planetih. Te duše so že razsvetljene ampak so se odločile da odidejo na misije po vesolju in se inkarnirajo v telesa in pridejo na Zemljo druge učiti. Učijo jih pa ljubezni, čisto preprostih stvari. Na zemlji naj bi bilo večino zemeljskih duš, ampak vedno več zvednih ljudeh sploh po letu 1980 se reinkarnira na Zemljo z namenom pomoči, da prenesejo znanje iz svojih planetov.

Preberi tisto kar sem napisal. V svojo razlago nisem vkjucil nobene subjektivnosti. Trdim, da se po smrti oblika energije naključno spreminja. Enkrat si glista, drugic pa nekaj drugega. Vedno si udeleženec zivljenja, identiteta pa se ne ohranja. Tu ni nobene velepomembnosti.[/quote]

Saj bistveno ravno je, da se identiteta oz. spomin ohrani, ker kaj ti bo nova pojavna oblika z ‘zavestjo’ gliste? :)[/quote]

Ufff… to pa je doza antropocentričnosti!

Resno?
No – jaz se ne strinjam. Ni mi treba, da me karkoli “dviguje”, realnost je čisto dovolj dobra – pa še realna za zraven.

P.S. Hotel sem samo povedati, da za normalno življenje (in smrt) ne potrebujemo občutkov grandioznosti in tega da smo nekaj več. Res pa bomo v smrti vsi na istem – kjerkoli že.

Meni osebno je bolj odbijajoca misel, da bi moja ‘dusa’ tavala nekje okoli v vecnosti. Tega sele me je strah.

Sicer za ta scenarij ne dopuscam niti pol procenta moznosti, prepricana sem, da clovek umre in ga vec ni. Prav tako energija. Enako je z zivalimi. To so pa ja osnove logicnega razmisljanja, vse ostalo je religiozni bullshit in strah pred smrtjo.[/quote]

Eden najpomembnejših fizikalnih zakonov pravi … da se energija lahko spreminja iz ene oblike v drugo, ne more pa nastati iz NIČ ali se uničiti.

Ljudje smo energijska bitja.
Energijo, ki v obliki polja obdaja vsa človeška bitja imenujemo avra.
To je človekovo energetsko polje v katerem veljajo zakoni fizike …

Torej, nič ne gre v nič. Energija se spreminja iz ene oblike v drugo …po tem lahko sklepamo, da smo večni.

Večni smo ja…Pokopališča so polna…večnih…jao…

Vi, ki verjamete, da nekaj je, nikoli ne okusite sladkosti lajfa, ker ste prepričani, da so večne. Poglej sebe, samo neke psihologe trajbaš, si s ekdaj napil pošteno, nakurbaril? Preziraš materializem, preziraš povzpetništvo, samo ceneno psihologijo trajbaš..Ko se stegneš, te ni več, amen.Ljudje, ki s etega zavedajo, uživajo, kar lajf ponuja.

Sem mislila podobno, pa sem zadnjič na netu zasledila raziskavo ene mislim, da celo slovenske zdravnice, ki je raziskovala ta fenomen. Imena si žal nisem zapomnila. In nikakor se vse to odmiranje možganov po tvojem ni ujemalo z zdravniškim vedenjem, tako, da je tudi sama ostala v dilemi. Pa je hotela le dokazati kar praviš ti. :)[/quote]
jaz pa sem zadnjič poslušala enega gospoda, ki je kot otrok doživel to, danes pa starejši študiran gospod, pa če se ne motim je sam rekel, da ni to to, kar razlagajo nevrologi.

Temu, da nekdo hoče na vsak način verjeti, da je nekaj več, kot navadno minljivo bitje, drugače lahko rečemo egocentričnost, narcizem..

človek mi diskutiramo, vsak pač pove svoje mnenje izkušnje…
to da ti misliš,da imaš ti prav edini (in druge z drugačnim mnenjem zaničuješ) to je egocentričnost in narcisizem – ker ne dopuščaš drugih mnenj, ampak očitno hočeš uveljaviti svoje…
verjemi ti kar želi, druge pa zaradi tega, ker verjamejo nekaj drugega, ni potrebno žaliti

V bistvu je v lajfu najlepše to, da ne veš, kdaj ga bo točno konec, veš pa, da enkrat bo. To človeka sili, da doživi vse, kar misli, da mora. Tisti, ki verjamejo v večnost, pa življenje preživijo v osami, niti napijejo se ga nikoli ne, ker so itak prepričani, da so večni in da jih čakajo nebesa, če bodo pridni. Na stara leta vedno bolj dvomijo v to, ampak takrat je že prepozno.

Pokopališče je kot avtoodpad. Telo je služilo duši le kot ‘prevozno sredstvo’ za tretjedimenzijsko gostoto. Duša je čista energija in biva na mnogo višjih frekvencah, na katero koli nižjo dimenzijo pa lahko pride le s primerno opremo. Ta oprema so 4 telesa osebnosti: nižji mental, astral, eter kot matrica fizičnemu telesu in končno fizično telo. Podobno kot bi se duša oblekla v spodnje perilo, pa v bluzo in čez kostim, povrhu pa plašč, ki predstavlja gosto fizično telo. Matilda odnese samo plašč, ostala telesa postopno razpadejo kasneje. Torej nas po zapustitvi fizičnega telesa čakajo na oni strani še kar tri smrti. A teh nas ni več strah, ker smo se z odhodom v onostranstvo poleg telesa rešili še neznanja.

Pokopališče je kot avtoodpad. Telo je služilo duši le kot ‘prevozno sredstvo’ za tretjedimenzijsko gostoto. Duša je čista energija in biva na mnogo višjih frekvencah, na katero koli nižjo dimenzijo pa lahko pride le s primerno opremo. Ta oprema so 4 telesa osebnosti: nižji mental, astral, eter kot matrica fizičnemu telesu in končno fizično telo. Podobno kot bi se duša oblekla v spodnje perilo, pa v bluzo in čez kostim, povrhu pa plašč, ki predstavlja gosto fizično telo. Matilda odnese samo plašč, ostala telesa postopno razpadejo kasneje. Torej nas po zapustitvi fizičnega telesa čakajo na oni strani še kar tri smrti. A teh nas ni več strah, ker smo se z odhodom v onostranstvo poleg telesa rešili še neznanja.[/quote]

Ja, to je dobra tolažba za folk, ki upa, da smrt ni konec. lepe pravljice pišeš.