Kaj vse se igrate s svojimi dvoletniki?
Mi smo ravno v fazi lego kock-se kar zaigra z njimi,seveda pa najraje podere kakšno umetnijo,ki mu jo sestavi sestrica. Zelo se zamoti s petjem pesmice Kuža pazi,tudi petkrat zapored jo zapoje,zraven pa veselo pleše.Najboljša trenutna igrača pa je t a k t o r z raznimi priključki.Za bistritev možgančkov pa vstavljava like v prilegajoče luknje…Seveda pa smo tudi v obdobju ZAKAJ-ja(mami,zakaj ni več ptičkov-a so umjčkali-spomin na prvi november).Pa nonstop sprašuje MAMI,KAJ POMENI ….(sem mu rekla,da greva v Merkator po žemlje,on pa kaj pomeni Mackatoj,kaj pomeni sanski moski…)
Beremo knjigice, slikamo z vodenkami, se igramo mamico in otroka, igramo igrice na računalniku, igramo igro spomin (išče dve isti slikci, le da so karte pravilno obrnjene), igramo na flavto, sintesajzer. Potem pa kuhamo, si umivamo zobe (to bi itak počela cel dan), včeraj smo imele pravo čajanko s pravim čajem in piškoti (obe smo imele obute moje čevlje) itd. Najraje pa ustvarja s plastelinom ali das maso.
Oj!
Naš očitno skuša nadoknaditi mamičin primanjkljaj in bi non stop RISAL – jaz pa nimam pojma! Ogromno sam riše (z barvicami, voščenkami, vodenkami, flumastri) in ves čas hoče, da mu midva kaj riševa: najbolje 10 avtomobilov :-))) Ker je pri 2 letih poznal čisto vse barve (tudi roza, vijolično, oranžno …) in smo pri 2 letih in pol že pri odtenkih, bo najbrž res slikar (ha, ha, le po kom se je vrgel ta otrok???).
Noče pa npr. peti, čeprav pozna besedila, a vse pesmice zrecitira.
Sicer pa so zanimive tudi lego kocke (najbolj lego železnica), pa avtomobilčki (čim več tem bolje – delava npr. kolono čez celo dnevno sobo), sicer pa je so bolje kot igrače: zlaganje posode iz pomivačlnega stroja, “pomoč” pri obešanju cunj na stojalo, pobiranje kljukic iz stojala, včeraj je npr. iz omare vzel konzerve od kompota: najprej je bil to valjar, potem pa jih je dal v svoj nahrbtnik in hodil gor in dol in dejal, da ima hrano za na pot.
Pa še: spomin, risanje po tabli, sestavljanje črk po magnetni tabli, puzzle, gledanje in branje knjigic. Včasih tudi pogledava kako risanko (takrat je kot prikovan), dva dni nazaj pa smo prvič z njim ustvarjali na računalniku (CD ROM Maček Muri: in je bil čisto navdušen, ko sem mu sprintala prepustnico v mačje mesto).
Včasih mu pa naredim kar malo testa (ideja iz vrtca!) in potem ustvarjava …
Čim krajše deževne dni, Jasna
Ojjojjoj, Jasna si me kar potolažila (s tem kaj vse tamali že zna);-)) Sem mislila, da je moj mulček že malo “indigo” (hecam se, o tem sem nekaj brala tu na f.);-)).
Moj tudi pozna vse barve (risat sicer noče), bere velike tiskane črke, poje, pleše, recitira,veliko mu moram brati, čveka ko navit… Ampak “normalno” se pa sploh ne zaigra, sam niti slučajno! Še v vrtcu najraje “pomaga” hišniku..;-)
Trmast je za znoret, noče sam jesti (v vrtcu pa), noče iti na kahlico (čeprav pove, da bo kakal)…
En kratek čas sem delala v vrtcu, ampak zdaj sem čisto izgubljena. Sploh ne vem več kako naj s tamalim ravnam.
Če se ti da, malo napiši kako je s tem pri vas.
Hvala in lp
Do dveh let majka še kak teden, sicer pa:
najbolj popularen je največji možni tobogan, po katerem se že nekaj mesecev spušča sam (včasih se za njim vozi babi…ja prav ste prebrale).
Risanje mu skoraj dol visi, razen črtic.
knjigice, lego kocke so zelo popularne, predvsem z lego kockami se sam igra preko ure, če pa le sedim zraven njega pa lahko tudi dve uri. Zlagava tudi kocke, ki potem sestavijo slikico, seveda le tiste, kjer so naslikana vozila.
Sicer je pa ogromno časa zunaj, kjer non stop kaj preklada, pospravlja, vozi svoj tovornjaček ter svojo samokolnico, pometa, pomiva, ruva rožice, do pret kratkim je sam odšel na polje na sprehod z domačim psom. Če smo ga hoteli dobiti nazaj, smo poklicali psa (ne njega, on nas ni ubogal, je pa ubogal psičko).
Pri babi pa ogromno pomaga v kuhinji, najbolj uživa ko zlaga pribor v predal, pripravlja mizo in sestavlja mikser. Sam od sebe se je v prvo naučil prižgati vžigalico…od takrat smo presneto pazljivi. Glavna atrakcija pa so vsi možni polnilci za telefone in stari telefoni, navadno jih potakne po vseh vtičnicah in jih “polni”, s tem se zamoti tudi preko ure… na sploh se sam zamoti z večino stvarmi, ki so nekje po stanovanju in NISO igrače.
Pozdravljene!
Prav zanimivo mi je brat, kaj vse že znajo vaši dveletniki.
Tudi mi imamo doma dveletnico pa niti pod razno še ne pozna barv.
Kadar riše to počne tako, da vleče pisalo z eno potezo po celem listu al pa dela pikice (tolče s pisalom po papirju). Kocke je ne zanimajo, igrače so v glevnem namenjene le razmetavanju. Govori zelo veliko vendar nerazločno.
Vstavljanje oblik v odprtine je pa sploh nekaj posebnega; dvakrat poskusi vstavit valj v kvadratno odprtino in ko ne gre, ugotovi, da je ta igrača pokvarjena in jo hoče vreči stran.
LP Pija
en predlog – ki smo ga pogruntali kar mimogrede – zbrali smo velike papirje, denimo tiste, ki jih imajo eni kot blok za na mizo, moja mami mi jih je s koledarjem iz leta 2001 🙂 prinesla iz službe in sva jih po 4 ali 6 zalepila skupajm potem pa sva narisala gor progo, pa ceste, pa hiške pa jezero, pa …. in smo se igrali dokler ni bilo strgano. in potem narisali novo, ko smo bili spet zagreti in je bilo vsakič drugače.
za ustvarjanje pa predlagam slano testo, ki tudi če ga nese v usta ni nič hudega, sam ogaben okus :)))) in člahko packate in uživa, ker je nova stvar med prsti.
Glej link:
Lego kocke, pa kartonske škatle, ki postanejo “gajaže” za kamione, traktorje in “kobajne” – kombajn je nastal, ko je enemu bagerju odpulil vse, kar se je odpulit dalo in je zdaj gor nataknil en valj od bogvekje. Potem škatla z iztrošenimi baterijami (ne nosi nič v usta), ki jih vstavlja v dva kamiona na baterije.
Risanje – zanimivo, dokler riše kdo od odraslih, sicer je tudi bolj v smeri totalnega antitalenta za risanje (pa mamici!). Zelo rad pa riše skupaj z odraslim. NA vprašanje, kaj bova risala, sta možna 2 odgovora “jozico” – rožico ali pa “mucija”. S čopičem se čoha po glavi, vodenke so zanimive le za namakanje prstov, vodenke se pa krasno brusijo na ribežnu :o(!!! Smo jih pospravili do nadaljnega. Pa ribežen smo tudi preselili na zgornjo polico! Plastelin – živ dolgčas, enako slano testo – 10 min pa zvizzzz!
Vijaki, vijački, šraufi, klešče, matice, podložke, tiskana vezja, kovinske škatle, na katere se da kaj našraufat – skratka orodje, štromarija, računalniki, žice. Pozabiš, da je pri hiši! Za silo služijo tudi gumbi, ki jih sortira po velikostih, barvah (jih loči, ne zna jih pa imenovat, razen “jumene, zalene, ajdece” – “ajdeca – puuuucaaaakat! ; jumena – pipavi se!; zalena-zej pa gemo”) in oblikah. Vmes nešteto vprašanje “kašn je pa ta?” – nanaša se na barvo.
Rad ima tudi puzzle, take, ki jih vtika v vezano ploščo, pa govoreči lonček, v katerega vtika like, pa lonček pove, kateri lik je ali pa ustrezno številko (krog -ena, srček-2, trikotnik -tri, kvadrat-4, zvezda-5), pa še nekaj poje zraven in to v treh ali štirih jezikih. Tako ve, da je “rad te imam” po “agesko – ajlavju”. Imamo tudi vedro z različnimi liki, mislim, da od lega, in je tudi ful zanimivo, pa še stolp se da zidat iz tistih kock. Likov 14 dni nazaj še ni ločil in je hitro obupal, zdaj jih pa zmeče not tik-tak.
Tudi 25 let stare kocke s številkami in črkami so trenutno zelo “in”. Pozna številke 0, 1, 5 in 8. In jih non-stop išče ven. Od črk pozna “M-kot Mejkatoj” ali “M- kot Mejkuj” (če vas zanima: Mejkuj je tjgovina za atija, pa za dedija pa za fantke, Mejkatoj pa za mamico!), pa F-kot fiat, kar voziva midva z možem. Ta teden smo “spoznali” črko K – z njo se začne njegovo ime. Jih prepozna, pove, če jih kje vidi, ampak da bi kaj bral…naka!
Drugače pa sva z atijem najljubši igrači, če se mu dava na razpolago za “jahanje”, pa igrice kot so “po kaj ste pršli, mož” (ali v originalu “po ki ste pršu, mož?”), križ-kraž, palček- kazalček, biba leze, pa skrivat za vogali, lovit, pa seveda knjige gledat in brat, pa pet in pesmice recitirat. Pesmic zna cel kup, ampak če ga prosiš, naj kaj pove ali zapoje, se to garantirano ne bo zgodilo – po novem. Ko se zamoti sam, pa letijo iz njega :))
Moj edini nasvet pri kurjenju energije, je sprehod. Mi gremo sedaj kar vnoč, cestne svetilke so za nas tako sveti kraj kot za kužke, pa hodimo po stranskih ulicah, ker on se ne drži za roke.
Potem je še metanje (penaste) žogice po stanovanju, ter dirke na vseh štirih (tudi) po stanovanju. Sicer pa je največji hit učenje sonožnega odskoka….seveda ga neobvlada, se pa trudi na vse pretege.
EVA, le zakaj ste notri? Dobro se oblecite in ven, ven, ven. Tudi če je že tema, ko pridete iz službe – ven! Notri otrok težko pokuri toliko energije kot zunaj, pri nas se bolezni bojimo tudi zato, ker je potem samo noter in je vsega sit ter naveličan. Če ne letijo ošpičene prekle s neba in ne piha burja, smo vsak dan vsaj nekaj ur zunaj. Brcamo kamen ali žogico ali pa se lovimo, iščemo kostanje, pa liste, pa….Tudi v dežju!
Ninjetka,
mož me je že nazijal, ker sem napisala, da bere, češ, da me bodo popljuvali z mamo, ki forsira otroka in se hvali.
S tem branjem je tako, da smo vsi v ožji in širši familiji hudi knjižni molji;-) in sem malemu brala že nekje od tretjega meseca.
S črkami pa se je spoznaval sam: na tleh ima puzzle s črkami in številkami, ki jih je jemal ven, prinašal eno po eno in spraševal, katera črka ali številka je to. To je bila ena redkih zaposlitev, ki je trajala malo dlje. Še zdaj, vedno povsod kamor gremo opreza za črkami in številkami. Doma pa mi prinaša knjigice in potem “bere” kratke besede.
Kot sem že napisala pa ne zna marsičesa drugega…
Nikakor ne mislim, da imam doma kakega genija, ampak gledam na to branje, kot na posledico drila, ki si ga je tamali sam želel (pravzaprav kar zahteval). Seveda pa ne zanikam, da sem vesela vedno, ko se kaj novega nauči. In besna, vedno, ko zagode kako res neumno…;-)))
Lep pozdrav
Eva,
pri nas je podobno, non stop zunaj. Danes pač ne bova non stop, zato sva se zjutraj pol ure valjala po postelji, tako da se mu je že čisto rolalo. Sedajle je malo miru (še minutka), ker so Telebajski, potem bova pa morda res sprobala risanje avtoceste, nato pa ga bom zabavala z žogo do enih 10.30, ko greva ven na dež. Pri nas je fino tudi to, da mali obožuje hojo po stopnicah in s tem se veliko zamoti (ter kuri energijo).
Pasionka, ne sekiraj se. Vsi otroci niso enaki in tiste mame katerih otroci pri dveh letih še “nič ne znajo” pod ta post sploh ne pišejo. Moj je star 2 leti in 8 mesecev, pa tudi ne zna vseh zgoraj naštetih stvari. Pri vseh stvareh je nekje v zlati sredini. Po moje so ti otročki stari od 2 do pod 3.
Pri nas so trenutno aktualne tudi enostavne barvanke, za kurjenje energije pa je vedno aktualno skakanje po postelji in kavču.
Pasionka!
Moj tamali ni znal samostojno sedeti do, če se prav spominjam, 10m, o kakšnem plazenju sploh ni bilo govora… in sem takrat vsa solzna brala kaj vse znajo ostali. Težko naštevam česa vsega ni znal ali zmogel, ker se mi je spomin v tej smeri nekoliko poradiral.
Tudi danes je še vedno veliko tega kar ne zna, pa berem, da drugi že brez problema obvladajo. Se pa res zdaj malo manj sekiram, ker verjamem, da ima vsak otrok svoj tempo.
Mimogrede, dobro poznam punčko, ki pri treh letih ni spregovorila niti ene razumljive besede, danes pa v šoli blesti!
Upam, da sem vse skupaj napisala tako, da ima vsaj približno rep in glavo?
In, ne tvoja punčka zagotovo ni neumna!!!
Lep pozdrav