Kako se namerno samski spoprimete s čustvi
Vem, da nekatere čudi, da po svetu hodimo tudi takšni ljudje, ki bežimo od čustev in tega, da bi se na nekoga navezali. Ne vem kako je z avtorico teme, pri meni pa je to vedno bil neke vrste obrambni mehanizem, da imaš stvari pod kontrolo, upravljaš s svojim življenjem, nisi “pijan” od zaljubljenosti, nisi ranljiv in se ne ukvarjaš s tujimi čustvi in dramami, ki jih prinese en tak odnos. Lažje se posvečaš drugim stvarem v življenju, si bolj produktiven. Tudi če obrneš nekomu hrbet in greš stran, boli manj ali vsaj misliš si tako, kot bi bolelo po neki daljši zvezi, ki se bo, tako misliš, itak slabo končala. Potem je še to nezaupanje vase, prepričanje, da nisi sposoben furat neko resno zvezo, zganjat romantiko, da boš osebo, ki je evidentno predobra zate tako ali tako razočaral itd. V bistvu, ja, si reva, da si ne upaš poskusiti česa drugega, ampak tako vsaj veš pri čem si.
Ne ne, zveze in partnerstvu ni zame. V to sem prepričana. Nikoli nobene nisem imela in je tudi ne bo. Karakterno nisem “material za zvezo”.
Seks pa bi, ker imam to rada in temu se ne odpovem. Saj vsakemu povem, da zveze ne iščem, zdaj kako to kateri resno vzame je lahko druga tema. In pol se pač malo dobivam z njim, par mesecev. Pol pol leta nič, pa spet malo drugi. Saj se mi ne zgodi pogosto, da se zaljubim (ali kar koli že). Mogoče res enkrat na cca tri leta, pa še to le takrat, ko imam kako hujše obdobje ala smrt v družini, ogromno stresa itd. in sem “čustveno malo bolj občutljiva”. Sem mislila, da z leti mine, ker kolege za seks in za eno noč prakticiram še iz srednje šole. OK sedaj sem proti koncu dvajsetih a ne bi rada, da se mi kaj takega dogaje še tja nekje v štirideseta.
[/quote]
No ok samo moj obcutek. Te ne poznam tako da, sama sebe pa menda najbolje poznaš. Cim manj obremenjevanja s tem pa bo.
Še ko sem bila v daljši vezi sem se odločila, da bo ta veza zadnja taka, ker je, ja, čisto prenaporno biti v vezi. Imam 48 let, imela sem malo morje ljubimcev, takih in drugačnih, sprobala sem v spolnosti vse, kar sem si želela sprobat in ja, spolnost kot taka me je začela dolgočasih, utrujat, posledično pa mi tudi partnerske zveze niso več kul. In sem šla s svojim zadnjim partnerjem po 11 letih narazen sem začela prakticirati to, o čemer sem prej že nekaj let razmišljala. Celibat. Imam sicer to smolo, da sem mošklim všeč, da očitno tudi oddajam neko tako privlačno energijo, a če že srečam koga, ki mi pade v oko mu povem, kako je na stvari, da sem sprobala že vse kar sem hotela, da mi do fuka za enkrat ni in da mi je tako, kot je čisto ok. Do sedaj so še vsi nekako razumeli, je pa res, da sem nekaterim zaradi svojih stališč klot nekakšen trn v peti. “Bo dala, vprašanje je samo kdaj bo dala.”
Ok, zdaj vidim moško razmišljanje. Pa si bil toliko, da je po tistem nisi več kontaktiral in je lahko šla vsaj ona srečno naprej?
Kako pa kaj tvoji starši, so srečni skupaj ali ločeni?
[/quote]
A to bo psihološki profil? 🙂 Jaz pišem zase, ne za vse moške. Veliko mojih kolegov živi drugačno, družinsko življenje, imajo otroke itd. Tudi starša sta srečno poročena. Skupaj že celo večnost, kot rit in srajca. Mogoče imam pa v svoji neposredni bližini preveč primerov “dobre prakse”, predobre zglede, katerim sam definitivno ne bi mogel tako dobro slediti. Tudi preveč dobrega lahko škodi. 🙂
Ok, zdaj vidim moško razmišljanje. Pa si bil toliko, da je po tistem nisi več kontaktiral in je lahko šla vsaj ona srečno naprej?
Kako pa kaj tvoji starši, so srečni skupaj ali ločeni?
[/quote]
Še prvi del vprašanja. Pozabil odgovorit. 🙂
Nisem je več kontaktiral. Vem pa, da ni srečna. Tudi zaradi tega si včasih razbijam glavo. Če bi vedel, da je srečna, bi se tudi sam lažje sprijaznil.
V človeški naravi je, da se navežemo na ljudi, sicer niti ne bi mogli preživeti. Ljudje, ki so bili v ranem otroštvu (prvo leto življenja) ranjeni, zavrnjeni, starši jim niso bili sposobni dati varne ljubezni, imajo kasneje kot odrasli težave v navezovanju in ustvarjanju bližnjih intimnih odnosov. Naučijo se, da tam v svetu ni nikogar, ki bi jim bil v oporo, uteho, rama za naslonit in bi jim pomagal rešiti stisko in čustva.
V sebi želijo imeti bližnje odnose, po njih hrepenijo, a so v zanikanju svojih lastnih potreb tako močno, da se jim zdi, da svoja čustva obvladajo in drugim povedo, kako niso za resne zveze, da jih partnerski odnosi obremenjujejo, da jim gre le za seks, ob izpovedi čustev bežijo daaaaleč stran… Običajno se vržejo v delo, v karieri dosegajo dobre ali celo izjemne rezultate, a so nedostopni za morebitne partnerje. So zahtevni šefi in kontrol friki. A globoko v sebi skrivajo potrebo po ljubezni, navezanosti, sprejetosti a jih spremlja večen strah, da bodo zapuščeni in zavrnjeni. Ta strah je tako močan, da se sprevrže v zanikanje, da potrebujejo kakršnekoli intimne odnose. So navidezno samovzdržni, vse zmorejo sami in so na to ponosni. Če se znajdejo v odnosu z drugo osebo, si običajno izberejo tako, ki je odvisnik od bližine. Razmerja so običajno burna, z on/off vložki in dramo.
Super razlaga Vaš link
Tako nekako, romantičnih razmerij izogibat se zame ni sramota, če veš, da jih nisi sposoben, tako kot je treba, izpeljat. Na koncu razočaraš sebe.
Sem prebrala tvoj prvi post in imel si sicer lepo priložnost za gradnjo nekega partnerstva. No upam, da je tvoja nekdanja prijateljica danes sama v ljubeči zvezi z nekom, ki ji čustva vrača. Sicer v situaciji, ko bi mene nekdo imel rad nisem še bila, tako da pametovala ne bom, a zdi se mi, da če boš imel še kako podobno priložnost je ne izpusti. Razočaraš v vsakem primeru, če jo odsloviš ali zavoziš zvezo. Koliko let pa je od kar sta şla vsak svojo pot?
Tako nekako, romantičnih razmerij izogibat se zame ni sramota, če veš, da jih nisi sposoben, tako kot je treba, izpeljat. Na koncu razočaraš sebe.
Sem prebrala tvoj prvi post in imel si sicer lepo priložnost za gradnjo nekega partnerstva. No upam, da je tvoja nekdanja prijateljica danes sama v ljubeči zvezi z nekom, ki ji čustva vrača. Sicer v situaciji, ko bi mene nekdo imel rad nisem še bila, tako da pametovala ne bom, a zdi se mi, da če boš imel še kako podobno priložnost je ne izpusti. Razočaraš v vsakem primeru, če jo odsloviš ali zavoziš zvezo. Koliko let pa je od kar sta şla vsak svojo pot?
[/quote]
Kmalu bo 4 leta.
Še prvi del vprašanja. Pozabil odgovorit. 🙂
Nisem je več kontaktiral. Vem pa, da ni srečna. Tudi zaradi tega si včasih razbijam glavo. Če bi vedel, da je srečna, bi se tudi sam lažje sprijaznil.
[/quote]
Ne razumem, zakaj je v tako dolgem času nisi več kontaktiral in povedal o tem, kar razmišljaš vsaki dan.
Ne razumem, zakaj je v tako dolgem času nisi več kontaktiral in povedal o tem, kar razmišljaš vsaki dan.
[/quote]
Mislim da je že dovolj trpela zaradi mene. Ne moreš kontaktirat nekoga na takšen način. Da ga še bolj dotolčeš? Ona se je že dovolj ponižala zardi mene, šla prek marsičesa, bila več kot razumevajoč, jaz sem pa vse to zavrnil. Toliko srca vseeno imam, da je ne bi še enkrat peljal na ta vlak smrti. Pa tudi tako neumna ni, da bi mi dala še sto in eno priložnost. Zdaj je prepozno za karkoli. Bo treba preprosto živeti s tem.
Ni še prekmalu da bi bil/a za maškare Freud? To je spet eno tako posploševanje, tipično za MON. Kot da smo vsi isti, mislimo isto, cutimo isto, skratka vse je isto. Pa je dalec dalec od tega.
Ne, ne hrepenimo vsi po blizini, eni smo cisto zadovoljni in srecni samski, saj menda ti je jasno, da je razlika med samski in sam? Kot da bi jaz napisal, da se vsi vezani bojijo bit sami, bezijo v veze, ker jih je strah biti sami. Tocno tako se tale komentar bere. In clovek lahko komot prezivi brez ljudi, ne vem od kje ti to, da rabis nekoga za prezivetje? Od kje vam vse te neke pateticne psiho analize? Nic grem si eno najdit, ce ne vem ce bom prezivel do vecera 🤣
Ti si kar delaj tragedijo, sploh če bi lahko prišla v zvezo. Jaz bi na tvojem mestu želel biti totalno neprivlačen, potem bi si z lahkoto odpustil, zakaj nisem izkoristil mladosti. V starosti tega ne boš več popravila. Ne vem, če se sploh zavedaš kaj se dogaja. Nekateri še nikoli niso bili v zvezi in tega sploh doživeli ne bodo… Jaz bi take kot si ti, že ob rojstvu pohabil, zato, da bi se zavedali kaj jim je dano, ne pa se zatravmirajo kot majhni otročki. To je pač, ker se vzgaja sončke in sončice, potem pa obupajo ob prvem padcu. Ljudje so preživeli vojne, smrti domačih, preživeli težke bolezni itd. pa ne izgubijo borbe, a ve sončice ste preveč neprilagojene na življenje…
Nekaj si že povedal. Zanima me, kaj je tisti vzgib, da ne želiš zveze, dvojine. Si šel globlje vase? Kaj ti preprečuje, da bi “se predal” ? Psihološki vidik s tvojega zornega kota? Strah? Pred čem? Napiši kaj več o svojem “dojemanju sebe” v tem kontekstu. Sem ženska in imam “opravka” s podobne vrste tipom in težko razumem. Ne ve ali pa se dela, da ne ve za moja čustva do njega… Nisem mu povedala, najbrž pa čuti.
Vesela bom, če boš povedal še kaj več.
Mislim da je že dovolj trpela zaradi mene. Ne moreš kontaktirat nekoga na takšen način. Da ga še bolj dotolčeš? Ona se je že dovolj ponižala zardi mene, šla prek marsičesa, bila več kot razumevajoč, jaz sem pa vse to zavrnil. Toliko srca vseeno imam, da je ne bi še enkrat peljal na ta vlak smrti. Pa tudi tako neumna ni, da bi mi dala še sto in eno priložnost. Zdaj je prepozno za karkoli. Bo treba preprosto živeti s tem.
[/quote]
Verjemi, ce bi se ji oglasil z iskrenim opravicilom, bi ti verjetno dala priloznost. Vprasanje pa je, ce si ti to zelis.
Nekaj si že povedal. Zanima me, kaj je tisti vzgib, da ne želiš zveze, dvojine. Si šel globlje vase? Kaj ti preprečuje, da bi “se predal” ? Psihološki vidik s tvojega zornega kota? Strah? Pred čem? Napiši kaj več o svojem “dojemanju sebe” v tem kontekstu. Sem ženska in imam “opravka” s podobne vrste tipom in težko razumem. Ne ve ali pa se dela, da ne ve za moja čustva do njega… Nisem mu povedala, najbrž pa čuti.
Vesela bom, če boš povedal še kaj več.
[/quote]
Jao, ženske… komplicirate. Potem se še čudite, da so nekateri raje samski. 🙂
Ne vem kaj naj ti odgovorim, predvsem pa ti odsvetujem, da moj primer projiciraš na svojega moškega, ker je pri njem lahko situacija povsem drugačna kot pri meni.
Pri meni ni bilo nekih psiholoških blokad. Najprej je bil tak tempo življenja, da mi je onemogočal, da bi se nekje ali z nekom ustalil, zato niti nisem pretirano trošil energijo za to, da bi si drugače organiziral življenje. Potem to postane navada. Starejši kot si, bolj si ujet v neke svoje vzorce, v mojem primeru v to, da se naučiš živeti sam. Sam s sabo se hitro zmeniš kdaj greš spat, srat, kaj bo za kosilo ali kosilo sploh bo, ali boš šel spat pijan, trezen, ali boš imel pospravljeno ali razmetano. Ni nobenih prilagajanj, načrtovanj. Potem se enkrat pomotoma malo bolj zapleteš z napačno osebo in ugotoviš, da so zveze nepotrebna drama, maratonske konfliktne situacije, stres, ženski pms in komaj čakaš, da se rešiš tega. Ko si spet prost, ugotoviš, da se spet dobro počutiš in ne vidiš več nobenega pametnega razloga, zakaj bi živel drugače in slabše. tudi vsaki ženski, s katero si občasno, poveš, da nisi material za zvezo in to je to. Poiščeš takšne, ki jih to ne moti.
Meni je takšen način življenja odgovarjal dokler nisem naletel na osebo, ki je v svojem življenju nisem ne iskal ne pričakoval, nisem pa se ji mogel upreti. Zmotilo me je kako se počutim ob njej in to da izgubljam kontrolo nad svojim življenjem, svojimi dejanji. . To mi ni bilo všeč, ampak tolikokrat kot sem poskušal prekiniti z njo, sem se tudi vrnil nazaj. Prepričan sem bil, da so zveze drama in da to ni zame, zato sem hotel na vsak način narediti temu konec. Ko sem videl, da se je res noro zaljubila v človek, ki ji je nenehno dopovedoval, da iz te moke ne bo kruha in v čustvenem smislu grdo delal z njo (beri v mene), sem bil šokiran. Ni se mi zdelo prav, da se zaljubi v nekoga kot sem jaz, ki jo načrtno in namerno odriva stran. Nisem si niti predstavljal, da bi to lahko funkcioniralo in mislil, da bi se mi nekoč maščevala za to, da sem bil tak do nje. Mi vrnila na enak način . Ne vem, prepričan sem bil, da bi me slej kot prej pustila. Seveda sem šel raj jaz prvi stran. Za vedno. Takrat nisem razmišljal o tem, kaj to pomeni. Danes vem, da to pomeni, da bom verjetno do konca življenja samski, če bom to hotel ali ne.
Verjemi, ce bi se ji oglasil z iskrenim opravicilom, bi ti verjetno dala priloznost. Vprasanje pa je, ce si ti to zelis.
[/quote]
Verjemi, da to trenutno ni izvedljivo oziroma sem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} da mi ne bi dala priložnosti.
Real life pač ni mehiška telenovela.