Sej to je dobro, da je človek trdno z nogami na tleh, do ene mere. Če te pa ponese, je pa najboljš se it “go with the flow”. Včasih življenje zadeve najbolje obrne, ko se mu prepustiš. Mogoče nasvet za naslednjič. Itak nimaš kaj zgubit. Oziroma včasih je bdobro malo reskirat. Počutiš se tud zdej ne ravno super glede tvoje odločitve.

Zdaj kako se drugi fbw gredo nevem, lahko le zase rečem. V srednji/faksu je bilo mal drugače, a zdaj si fbw zbiram na podlagi tega, kako zabaven/adrenalinski se mi zdi da bo čas preživet z njim. Mam tečno konzervativno službo v finančni industriji in mi pol take zanimive stvari popoldan popestrijo. To temo sem odprla malo navezujoč se na enega moškega, ki sem ga spoznala cca dva meseca nazaj. Poslovni partner, odvetnik, je in to najino “druženje” mi je bilo tako atraktivno, prepovedano. Potem mi je še neke privat stvari pomagal in kar naenkrat opaziš, da ti iz glave ne gre. Sem mu med drugim omenila, ko sva se začela dobivat, da nič resnega ne iščem pa da posla in privat preveč mešat ne gre ali vseeno. Tako, da pač fbw obojestranske naklonjenosti zame ne rabi, fizični izgled mogoče. Čeprav na treningu bi tipe z bolj izklesanimi telesi našla. Meni je dovolj da zveni fbw avanturistično. Pač saj razumeš ne, da pol ko pride popoldan/zvečer do tebe, da preživita zabaven večer, malo večerjo, pa kak film, lahko prespi če je res pozno, mogoče še zajtrik skup pol pa da te dva tedna ne vidim in slišim. Ajde toplice skupi za vikend še prenesem. Pa pol to par mesecev in pol narazen in čez pol leta drug. Ponovimo vajo.
Pač tako druženje uničit z zvezo mi je malo škoda. Kako ga naj pol, ko k nam v službo pride, gledam. Škoda prijateljstva. Tako, da nebi rekla da je strah pred zvezo, bolj mi je škoda prijateljstva. Raje zaključim pri dobrih odnosih. Hkrati fbw ne gradiš na istih temeljih kot zvezo
[/quote]
Pa sploh veš kaj je prijateljstvo?
Fukfrendovstvo namreč to ni. Poslovni dvomesečni odnos z nekom tudi ne.
In tudi ne veš kaj so dobri odnosi, saj z občasneži imaš le površinski telesni odnos..

No, ženske, pribijte me na križ. 🙂
Jaz sem takrat resnično šel stran v dobri veri, da ji s tem delam uslugo. Vem da se sliši neresno, klišejsko, slab izgovor, ampak res sem verjel, da je predobra zame.
Ali sem se igral z njo ali ne, je pa stvar percepcije. Nisem je zavajal, ničesar ji nisem obljubljal ali zidal gradove v oblakih. Nisem hotel, da se zgodi, kar se je in ko se je, sem šel. Nisem ji hotel uničiti življenja ne vere v ljubezen. V končni fazi pa so del življenja tudi razočaranja in zavrnitve. Prepričan sem bil, da je dovolj močna in pametna, da bo to lahko prebolela brez večjih težav.
[/quote]

Nisi za na križ 😊 Vsak se sam odloči koliko razočaranja si bo dovolil v zvezi. In verjamem, da si ji odkrito povedal kako je na stvari. Če si je kljub temu obetala spremeniti te, zato, ker te je pač imela rada in si je to želela, ji ni za zameriti, vsekakor pa ti nisi kriv za njene želje in pričakovanja, ki niso bila skladna s tem, kar si imel ti za ponuditi. Ljubezen s srečnim koncem ni za vse, na žalost.

Nisi za na križ 😊 Vsak se sam odloči koliko razočaranja si bo dovolil v zvezi. In verjamem, da si ji odkrito povedal kako je na stvari. Če si je kljub temu obetala spremeniti te, zato, ker te je pač imela rada in si je to želela, ji ni za zameriti, vsekakor pa ti nisi kriv za njene želje in pričakovanja, ki niso bila skladna s tem, kar si imel ti za ponuditi. Ljubezen s srečnim koncem ni za vse, na žalost.
[/quote]

Ljubezni s srečnim koncem sploh ni. Ko gre za ljubezen, je vsak konec nesrečen 😉

Ljubezni s srečnim koncem sploh ni. Ko gre za ljubezen, je vsak konec nesrečen 😉
[/quote]

Filozofsko 😊 Torej srečna ljubezen je tista brez konca, konec pa se vedno zgodi.. 😊

Nisi za na križ 😊 Vsak se sam odloči koliko razočaranja si bo dovolil v zvezi. In verjamem, da si ji odkrito povedal kako je na stvari. Če si je kljub temu obetala spremeniti te, zato, ker te je pač imela rada in si je to želela, ji ni za zameriti, vsekakor pa ti nisi kriv za njene želje in pričakovanja, ki niso bila skladna s tem, kar si imel ti za ponuditi. Ljubezen s srečnim koncem ni za vse, na žalost.
[/quote]

Mislim da je problem v tem, da je bila preveč pametna, da bi samo slepo verjela mojim besedam. V bistvu je vedela in čutila, da gre tudi z moje strani za nekaj več, ampak tega z mojih ust ni nikoli slišala.

Sej to je dobro, da je človek trdno z nogami na tleh, do ene mere. Če te pa ponese, je pa najboljš se it “go with the flow”. Včasih življenje zadeve najbolje obrne, ko se mu prepustiš. Mogoče nasvet za naslednjič. Itak nimaš kaj zgubit. Oziroma včasih je bdobro malo reskirat. Počutiš se tud zdej ne ravno super glede tvoje odločitve.
[/quote]
Danes se pravzaprav počutim super. 🙂
Gre bolj za to, da kdaj analiziraš kakšno stvar za nazaj in to je nekaj, kar mi ne da miru. Niti ne toliko zato, ker bi ne vem kako trpel zaradi tega, bolj zato, ker ta moj pobeg ni imel takšnega efekta kot sem mislil, da ga bo. Pozneje sem zvedel, da se je čez kakšno leto vrnila k bivšemu fantu. Poznam njuno zgodbo in vem, da ni srečna.

Mislim da je problem v tem, da je bila preveč pametna, da bi samo slepo verjela mojim besedam. V bistvu je vedela in čutila, da gre tudi z moje strani za nekaj več, ampak tega z mojih ust ni nikoli slišala.

Danes se pravzaprav počutim super. 🙂
Gre bolj za to, da kdaj analiziraš kakšno stvar za nazaj in to je nekaj, kar mi ne da miru. Niti ne toliko zato, ker bi ne vem kako trpel zaradi tega, bolj zato, ker ta moj pobeg ni imel takšnega efekta kot sem mislil, da ga bo. Pozneje sem zvedel, da se je čez kakšno leto vrnila k bivšemu fantu. Poznam njuno zgodbo in vem, da ni srečna.
[/quote]

Ne veš kakšno zgodbo bi imela s tabo, če bi se drugače odločil, zato ne posplošuj. V nobeni zvezi ni toliko sreče, kot si predstavljamo, lahko so majhni premiki, vmes pa velik nesreče, kot ti temu praviš, zato se raje izogni razmišljanju, da ni srečna, o tem preprosto ne veš nič, ker si ne upaš živet lifa.

Filozofsko 😊 Torej srečna ljubezen je tista brez konca, konec pa se vedno zgodi.. 😊
[/quote]

Ironično, ne filozofsko.
Ampak res, ne glede na to kako super bo stvar laufala, zmeraj je verjetnost, da boš razočaran, prizadet, da ti bo hudo. Temu se lahk izogneš samo, če se izogneš vsemu. Pa še takrat ne, ker v življenju se pač ne da krmarit samo s pozitivnimi čustvi.

Vsak pa zase ve kaj je zanj najbolje. Sčasoma. Nekaj se naučimo tudi iz iskušenj.

Mislim da je problem v tem, da je bila preveč pametna, da bi samo slepo verjela mojim besedam. V bistvu je vedela in čutila, da gre tudi z moje strani za nekaj več, ampak tega z mojih ust ni nikoli slišala.

Danes se pravzaprav počutim super. 🙂
Gre bolj za to, da kdaj analiziraš kakšno stvar za nazaj in to je nekaj, kar mi ne da miru. Niti ne toliko zato, ker bi ne vem kako trpel zaradi tega, bolj zato, ker ta moj pobeg ni imel takšnega efekta kot sem mislil, da ga bo. Pozneje sem zvedel, da se je čez kakšno leto vrnila k bivšemu fantu. Poznam njuno zgodbo in vem, da ni srečna.
[/quote]

In to analiziraš vsak dan?
Če gre samo za skrb, da si prizadel njo in da ona ni nesrečna, se s tem ni smiselno toliko ukvarjati. Kar je, pač je. Ona je sama odgovorna za svojo srečo, če bo res nesrečna s tem katerim je, si bo pač našla drugega. Tudi brez tebe 🙂

Mislim da je problem v tem, da je bila preveč pametna, da bi samo slepo verjela mojim besedam. V bistvu je vedela in čutila, da gre tudi z moje strani za nekaj več, ampak tega z mojih ust ni nikoli slišala.

Danes se pravzaprav počutim super. 🙂
Gre bolj za to, da kdaj analiziraš kakšno stvar za nazaj in to je nekaj, kar mi ne da miru. Niti ne toliko zato, ker bi ne vem kako trpel zaradi tega, bolj zato, ker ta moj pobeg ni imel takšnega efekta kot sem mislil, da ga bo. Pozneje sem zvedel, da se je čez kakšno leto vrnila k bivšemu fantu. Poznam njuno zgodbo in vem, da ni srečna.
[/quote]

…in kakšen efekt naj bi po tvoje imel ta tvoj pobeg? Da bi še bolj klečeplazila za tabo, verjetno. In potem se ta scenarij ni uresničil, in seveda, tvoj ponos ti ni dovoljeval, da bi priznal globino čustev …
To, da bi našla boljšega, boš težko prodajal. Ker ti zase misliš, da si top.

meni je žal, da sva uničila eno dobro prijateljstvo z nekim seksom, kao ljubeznijo, s poskusom skupnega življenja itd.

če bi ostala prijatelja, bi se še dandanes lahko družila, plesala, hodila v planine … tako pa je konec vsega 🙁

tako je!
tudi jaz nisem ravnodušna do enega prijatelja … če bi popustila in šla z njim v posteljo, vem, da se ne bi dobro končalo (zaradi otrok, razdalje, …)
torej, raje se odločam za samskost in prijateljstvo

Ne veš kakšno zgodbo bi imela s tabo, če bi se drugače odločil, zato ne posplošuj. V nobeni zvezi ni toliko sreče, kot si predstavljamo, lahko so majhni premiki, vmes pa velik nesreče, kot ti temu praviš, zato se raje izogni razmišljanju, da ni srečna, o tem preprosto ne veš nič, ker si ne upaš živet lifa.
[/quote]
Recimo da vseeno vem malo več kot ti, ki ne poznaš ne mene ne nje. V končni fazi je vse to lahko tudi izmišljeno za potrebe nekega foruma in analize forumskih psihoterapevtov.
Moja predvidevanja so bila, da z mano en bo srečna. Želel sem si, privoščil sme ji, da bi bila srečna z drugim. Ampak ne z njim. To je vse.

Madona jaz, ko se doma s svojim tamalim ravsam, je bolj adrenalinsko od tega, da z nekom en film pogledaš ali pa greš v toplice. Saj ne rečem, če ti to paše, je ok (saj meni tudi na momente), samo ne vem, kako si tu noter adrenalin vključila. 🙂
[/quote]

Ma to se je bolj nanašalo na to da mešam službo in privat v tem konkratnem primeru. Pri razmerjih običajno gremo “primer po primer “. Pač on pride na sestanek k nam in nas za konferenčno mizo sedi ene deset pa vsi ful poslovni in uradni, midva pa sva tri ure nazaj iz iste postelje lezla. Je meni malo poredno to. Prepovedano se čuti, se ne spodobi.

In to analiziraš vsak dan?
Če gre samo za skrb, da si prizadel njo in da ona ni nesrečna, se s tem ni smiselno toliko ukvarjati. Kar je, pač je. Ona je sama odgovorna za svojo srečo, če bo res nesrečna s tem katerim je, si bo pač našla drugega. Tudi brez tebe 🙂
[/quote]

Poetično povedano vsak dan. 🙂
Drugače pa nimam časa toliko razmišljat o tem. Razen če zaidem na forum.
Ne verjamem, da si bo našla drugega. Kolikor jo poznam se je očitno sprijaznila z vsem skupaj in se tudi poročila. To je to.

Plezanje se mi nikoli ni zdelo zame dovolj adrenalinski šport. 🙂
Mislim da mojemu trenutnemu stilu življenja to “brezno” kar ustreza. Nimam ne časa ne volje ne interesa za kaj drugega. Ne vem zakaj, ko slišite ali preberete, da je nekdo samski in noče tega spremenit ali pa je bil celo kdaj razočaran v zvezi, vse popade neka silna želja, da bi takega človeka spreminjali, mu pomagali. Človek lahko doseže spremembe v življenju, pa kakršnekoli že, samo takrat ko sam to hoče. Vse drugo nima smisla.
[/quote]

Nimam nikakršne želje te spreminjati ali soliti pameti, ampak ker že tri dni jokaš, kako si ravnal (in še ravnaš) in kako moraš s tem živeti (in zaradi tega brez ljubljene ženske), pač sem vprašala, ali je tako nujno, da pa ostaneš točno v takem stanju ali pa bi lahko kaj (ti sam seveda) spremenil.

Ampak če ne, pač ne. 😉

Nimam nikakršne želje te spreminjati ali soliti pameti, ampak ker že tri dni jokaš, kako si ravnal (in še ravnaš) in kako moraš s tem živeti (in zaradi tega brez ljubljene ženske), pač sem vprašala, ali je tako nujno, da pa ostaneš točno v takem stanju ali pa bi lahko kaj (ti sam seveda) spremenil.

Ampak če ne, pač ne. 😉
[/quote]

Ne, nimam kaj spreminjat. Je ok tako kot je.
Vem da je vsak sam svoje sreče kovač, ampak recimo da se čutim soodgovornega za njeno (ne)srečo. Ne razmišljam toliko o tem, kaj sem izgubil, bolj o tem, da bi morda moral oditi na drugačen način, ji pomagati, da se lažje sooči z vsem skupaj, ne pa da sem naredil tak radikalen rez dobesedno čez noč. Ampak, ja, bežal sem pred lastnimi čustvi, to mi je bilo v tistem trenutku glavno. Mislil sem nase, ne pa na to, kaj to pomeni za njo.

Ne, nimam kaj spreminjat. Je ok tako kot je.
Vem da je vsak sam svoje sreče kovač, ampak recimo da se čutim soodgovornega za njeno (ne)srečo. Ne razmišljam toliko o tem, kaj sem izgubil, bolj o tem, da bi morda moral oditi na drugačen način, ji pomagati, da se lažje sooči z vsem skupaj, ne pa da sem naredil tak radikalen rez dobesedno čez noč. Ampak, ja, bežal sem pred lastnimi čustvi, to mi je bilo v tistem trenutku glavno. Mislil sem nase, ne pa na to, kaj to pomeni za njo.
[/quote]

A si enostavno rajši samski ali si bežal pred lastnimi čustvi, ker te je strah le-teh?

Tega kar bi bilo, pa ne mores vedeti. Kajti drugace bi ze v startu ravnala tako, da se bo drugace izslo.

Ne, nimam kaj spreminjat. Je ok tako kot je.
Vem da je vsak sam svoje sreče kovač, ampak recimo da se čutim soodgovornega za njeno (ne)srečo. Ne razmišljam toliko o tem, kaj sem izgubil, bolj o tem, da bi morda moral oditi na drugačen način, ji pomagati, da se lažje sooči z vsem skupaj, ne pa da sem naredil tak radikalen rez dobesedno čez noč. Ampak, ja, bežal sem pred lastnimi čustvi, to mi je bilo v tistem trenutku glavno. Mislil sem nase, ne pa na to, kaj to pomeni za njo.
[/quote]

Ja, to res nisi lepo naredil. Zihr jo je zaradi tega še bolj prizadelo, vsaj mene bi. Po drugi strani je pa uvidela tvoj prvi velik minus, verjetno si je mislila, uh kakšen kreten (sori, ampak pač….), in poleg žalostna, postala tud jezna, kar je težje ampak na nek način pomaga prebolet.

Nima se smisla zdej sekirat za njo. Kar je, je. Ona je verjetno prebolela. Ti pa, upam, si se tud kaj naučil iz tega.

Ja, to res nisi lepo naredil. Zihr jo je zaradi tega še bolj prizadelo, vsaj mene bi. Po drugi strani je pa uvidela tvoj prvi velik minus, verjetno si je mislila, uh kakšen ****** (sori, ampak pač….), in poleg žalostna, postala tud jezna, kar je težje ampak na nek način pomaga prebolet.

Nima se smisla zdej sekirat za njo. Kar je, je. Ona je verjetno prebolela. Ti pa, upam, si se tud kaj naučil iz tega.
[/quote]
Jaz bom ok. Je pa to glede nje vse skupaj malo bolj komplicirano ampak nimam kaj, vseeno je sama sprejela takšno odločitev glede svojega življenja in jaz tu nimam kaj, ne morem se več vmešavat v njeno življenje.

A si enostavno rajši samski ali si bežal pred lastnimi čustvi, ker te je strah le-teh?
[/quote]
Ponavadi nimam težav s tem, da bi se na koga preveč navezal, da bi mi čustva predstavljala neko težavo. Vsekakor mi odgovarja biti samski. To se mi je zgodilo samo enkrat in verjetno sem podzavestno tako reagiral na to novo stanje, da sem se poskušal čim prej spraviti nazaj v prvotno stanje. Definitivno nisem bil pripravljen na to, da bi se šel neko resno zvezo ali kaj podobnega. Moja reakcija je bila kljub vsemu do neke mere racionalna.

Jaz bom ok. Je pa to glede nje vse skupaj malo bolj komplicirano ampak nimam kaj, vseeno je sama sprejela takšno odločitev glede svojega življenja in jaz tu nimam kaj, ne morem se več vmešavat v njeno življenje.
[/quote]

Zate si mislim, da boš ok. To, ko pravim, da upam da si se kaj naučil iz tega – mislim, da če se še s katero zgodi, da boš mogoče drugače, njej bolj prijazno, odreagiral.
Se pa tudi meni zdi prav, da se ne vmešavaš več v njeno življenje, kot ti to nekateri svetujejo.

Zate si mislim, da boš ok. To, ko pravim, da upam da si se kaj naučil iz tega – mislim, da če se še s katero zgodi, da boš mogoče drugače, njej bolj prijazno, odreagiral.
Se pa tudi meni zdi prav, da se ne vmešavaš več v njeno življenje, kot ti to nekateri svetujejo.
[/quote]

he, he, nič bat, se ne bo ponovno zgodilo.

Zanimivo da so kar trije moški te dni na monu, ki jočejo za nedosegljivo… en se boji življenja, drug ima strah pred gospodinjami, tretji pa priznava da beži pred svojimi čustvi…
Jap, le kaj je naredi sodobni svet z moškimi…