Kako se približati nekomu, ki se ne razjasni
Že nekaj časa poznam osebo, ki mi je kolikor sem imela možnost spoznati, kar v redu. Ne govorim o ljubezenskem razmerju, govorim o prijateljskem odnosu. Komentarje o ljubezenskih dilemah ne bom niti prebrala, ker se zadeva ne tiče ljubezni. Poznam ga dve leti, služben odnos in to je vse. Sem oseba, ki se rada druži s prijatelji, rada sem v dobri družbi in rada se smejim. Živim odprto življenje, rada potujem in rada spoznavam druge ljudi, druge kraje in druge kulture. Mi pa je ta oseba zelo prikupna in želela bi kdaj z njim na kavo, kakšen klepet…, kakšen piknik… Sem že večkrat nakazala, a imam občutek kot, da se on zapre vase, je povsem tiho, ne odgovori in sedaj se še bolj oddaljuje od mene. Nisem ne vsiljiva, ne gnjavim sem takšna kakršna sem. Ne nosim maske pred drugimi ljudmi in poznam veliko ljudi. Nikoli še nisem naletela na takšno osebo, ki se kar potegne vase. In težko je vedeti ali je prav, če se pogovarjam z njim ali ne, ker ne reče ničesar. Prej zacepeta in zatrokira. Razumem ljudi in sprejmem kritiko, je pa bad, ko ne veš kaj je prav in kaj ne. Z veseljem bi kdaj popila z njim kakšno kavo, se pogovarjala… se pa zavedam, da si vsak izbere svoje prijatelje. Kaj bi vi naredili v moji koži?
Mislim, da je bolj vprašanje, ZAKAJ se približati. Če jasno kaže, da mu ni, se odmika … Zakaj iščeš več od tega, kar si želi dati? Tudi, če je to samo kava in pogovor?
Da odgovorim na zadnje vprašanje: NIČ ne bi naredila. Rinjenje v nekoga, ki ne reče ničesar in ne pokaže želje po pogovoru? Ne vidim smisla.
(On ga očitno tudi ne.)
Dobila si že odgovor, da morda ne verjame v to, da bi bilo prijateljstvo med moškim in žensko možno. Da v tvojih signalih vidi približevanje v taki meri, kot si ga v tem hipu ne želi. Lahko tudi zato, ker sta sodelavca, lahko že ima dekle.
Drugo, kar se mi zdi pomembneje, pa je: zakaj te pritegne prav on?
Leta sem potrebovala, da sem dojela, da “znam” prav s takimi osebami, ki so nekoliko nedostopne, zaprte same vase, ki se zdijo nekaterim na trenutke celo “težke”. Zato, ker je bil takšen tudi moj oče. A neizmerno vreden je trenutek, ko prav takim ljudem zaigra v očeh.
Res pa je tudi, da je med pravimi prijatelji dovoljeno, da se nekdo zavije v molk. Pridejo trenutki, ko mu ni, da bi odgovoril na neko gesto, mu ni, da bi odreagiral na besede. Morda se mu zdi celo preuranjeno, da bi se opredeljeval, ker še nima izoblikovanega stališča. To stori z vso pravico in takrat ne dregam vanj. A najbrž je že iz mojega obnašanja razvidno, da sem ta odklop opazila. Ker začutiš, da so ljudje v takih trenutkih na nek način olajšani, da so razumljeni in da ne vztrajaš na dodatnih pojasnilih.
Predvsem pa si mislim: če je pomembno zame, bom prej ali slej izvedela tako, da mi bo samo prišlo naproti.
Precej vsiljiva si. “sem kakršna sem” uporabljaš kot izgovor in nimaš najmanjšega namena se spremeniti. Čisto ok, dokler se tiče samo tebe, pa precej ne ok, ko so drugi ljudje v igri, še najbolj takrat, ko ne padejo na tvoje fore.
Njegova telesna govorica ti da jasno vedeti, da te ne želi ob sebi. Pač je ta prisrčnost samo na tvoji strani, na njegovi pa ne. Zakaj ničesar ne reče ve samo on, najverjetneje se mu ne zapleta s tabo, ker sta sodelavca. Pusti ga pri miru.
meni gredo taka neka nakazovanja, ki zahtevajo branje med vrsticami mal na živce… najboljš mi je človek, ki iskreno pove kaj želi in potem se isskreno zmeniš ali ti je ali ti ni… ne moreš brati misli drugih in drugi ne morejo tvojih – zato imamo ljudje besede in jezik, da se lahko pogovarjamo in zmenimo…
povej kaj želiš in dobiš odgovor in to je to… take ljudi tudi najbolj spoštujem
Ja, in zakaj moraš tako urgentno govoriti z njim še potem, ko ti je dal vedeti, da se on ne misli s tabo ukvarjati???
Pa kaj ste to za ene avše, ki se imate za “razgledane” pa “odprte” pa “komunikativne”, potem pa ne razumete osnovnega sporočila???
In ti bi z njim rada šla na piknik?? Pa daj se poslušaj, kakšne budalosti trosiš, no! A lahk vprašam, kdo ti je, avši, dal službo? Mislim, na podlagi česa? Blaznih sposobnosti za upravljanje s človeškimi viri, al kaj??
V tem komentarju ne razumem najbolj zadeve. Kako pa misliš vsiljiva? Človeka pustim pri miru! Ne drezam vanj, delam svoje delo in ne hodim v bližino njega. Star pregovor pravi, če te kdo rabi te bo našel in tako tudi sem. No, če to pomeni biti vsiljiv hmmm?? Kaj bi pa naj spremenila, ko se z vsemi ljudmi dobro razumem? Imam zlate sodelavce, veliko smeha je med nami, dobre volje, in mi je takšno obnašanje tuje. Seveda spoštujem odločitve drugih, jih sprejemam in zakaj že bi se mogla spremeniti? Ni me sram priznati, da bi mi bilo všeč, da bi se nam kdaj pridružil pri klepetu, popil kakšno kavo, vendar razumem, da je to njegova odločitev. In prav zaradi tega ga pustim pri miru. Ker mi kod oseba, kolikor sem ga lahko spoznala je ok, bi bila vesela kakšnega vašega nasveta.
Saj v tem je problem. Ne veš kaj je človeku prav. Zato ga raje pustim pri miru tukaj najmanj zgrešim. Škoda, ker včasih se dobra prijateljstva nikoli ne razvijejo. Povej človeku kaj misliš, brez, da se igraš slepe miši.
Tisti, ki pa nekaj omenjate o meni avtorici ne razumem kaj vas žuli?
[/quote]
glej če je nekomu do prijateljstva bo povedal. če pa mu ni bo pa pustil človeka pri miru.
To je isto kot da maš frendico, bi šla na kofe z njo, ampak nič ne rečeš, pol se pa izgovarjaš,da ne veš če ji je al ni, in rajš si tih, ker po tvoje nč ne zgrešiš… če si tih pol ne govori,da je teb do kofeta – če bi ti blo bi rekla… če si tih potem ti že ni dovolj pomembno.
če ti je nekaj dovolj pomembno potem to narediš…pokažeš željo voljo…
če ne narediš nič, ti že ni dovolj pomembno. in pri tem izgovarjanje na neko branje dejanj ne šteje… če ti je rečeš, če ti ni, si tiho.
glej če je nekomu do prijateljstva bo povedal. če pa mu ni bo pa pustil človeka pri miru.
To je isto kot da maš frendico, bi šla na kofe z njo, ampak nič ne rečeš, pol se pa izgovarjaš,da ne veš če ji je al ni, in rajš si tih, ker po tvoje nč ne zgrešiš… če si tih pol ne govori,da je teb do kofeta – če bi ti blo bi rekla… če si tih potem ti že ni dovolj pomembno.
če ti je nekaj dovolj pomembno potem to narediš…pokažeš željo voljo…
če ne narediš nič, ti že ni dovolj pomembno. in pri tem izgovarjanje na neko branje dejanj ne šteje… če ti je rečeš, če ti ni, si tiho.
[/quote]
Kako pri miru, če pa ga pustim pri miru. Nekateri ste tu malce retardirani Pardon izrazu, če pa ga pustim pri miru, kaj naj napišem po Rusko?? Pustim ga pri miru, ga ne vidim, se ne oziram kje in kaj, čeprav si želim, da bi bilo drugače. Enim res tu ne kapne. Forum pač.
glej če je nekomu do prijateljstva bo povedal. če pa mu ni bo pa pustil človeka pri miru.
To je isto kot da maš frendico, bi šla na kofe z njo, ampak nič ne rečeš, pol se pa izgovarjaš,da ne veš če ji je al ni, in rajš si tih, ker po tvoje nč ne zgrešiš… če si tih pol ne govori,da je teb do kofeta – če bi ti blo bi rekla… če si tih potem ti že ni dovolj pomembno.
če ti je nekaj dovolj pomembno potem to narediš…pokažeš željo voljo…
če ne narediš nič, ti že ni dovolj pomembno. in pri tem izgovarjanje na neko branje dejanj ne šteje… če ti je rečeš, če ti ni, si tiho.
[/quote]
Preberi si ta tvoj stavek:” glej če je nekomu do prijateljstva bo povedal. če pa mu ni bo pa pustil človeka pri miru.” Torej jaz ga pustim pri miru, kar pomeni, da ne želim prijateljstva?