Katera je vaša največja napaka, ki ste jo storili v svojem življenju?
Tudi sam podobno izkušnjo.
Bil 1x in nikoli več (sicer, je to bilo cca. 12 let nazaj, ampak še v nočni mori ne bi ponovil). Tudi bil mlad in grozno naiven. Cele noči trepetal, da sem kaj fasal, pa tudi sam ne morem biti z žensko, če do nje nekaj ne čutim. Nabijanje na suho “brez čustev”-največja napaka!
Najvecja napaka mojega zivljenja je bila ta,da sem se porocila z privatnikom,njegov oce.. ni da ni bil.denarja fullll…jaz sem se pa locila..pustila vse..vse skupno premozenje..tudi mudij vlozek je bil kar bogat..so me skoraj unicili,ker niso prenesli locitve..meni je uspelo,vzgojila hcero,imam ze vnuka..dobila partnerja..n na koncu se veliko podedovala.Imam pa se minulo delo..kredit..ki ga se zdaj odplacujem..se dve leti..in sem na “konju”..Njegova familija razpuscena..tastu ni pomagala nobena vec funkcija..moj bivsi zapit..nima ne duha o premozni druzini..vse je slo v maloro..jaz pa srecno zivim.
Definitivno to, da sem si pri 18ih nakopala resno zvezo in se čez tri leta poročila, namesto da bi kot študentka uživala, se posvetila študiju in spoznavala nove ljudi. Ko ni ratalo, da bi zanosila, sem bila največja smet in sem to prenašala kar nekaj let. Čeprav sem to prebolela, mislim da me ta izkušnja spremlja skozi celo življenje.
Predtar? Torej 60 let ali več?
Če si mlajši, se vpiši in izšolaj!
Vpiši se v srednjo šolo, na fakulteto, na tečaj tujega jezika…..
Sram?
Pred kom?
Veš, nisi edini!
Sama sem npr. potrebovla nekaj let, da sem po zadnjem izpitu diplomirala. V tem času je tudi mene bilo grozno sram. Ampak, če pogledam nazaj, sram res nima smisla. Odgovarjaš sam sebi in nikomur drugemu!
Danes, pa nisem več mlada, se izobražujem naprej.
Obtožujem pa več ne sebe, ne druge!
Neprimerno se mi zdi le stokanje, nimam tega, nimam onega, ne morem, ….kaj ne morem/ne moreš?
Samo dvigniti je treba glavo, zaupati vase, biti ponosen nase, pa gre veliko lažje!
Srečno!
Ti se sekiraš zaradi tega, ker si si ustvarila neko iluzijo tega moškega. Vedeti moraš eno stvar, če bi bilo srce zapaljeno, ga ne bi pustila oditi. Da bi pa bila z nekom samo zato, ker je fajn in dober človek, ja fajn, ampak, ko bi prišel mimo tak, na katerega bi srce zaigralo, bi obžalovala pa, ker si se poročila iz praktičnega razloga. Ko boš nehala travmirat za temle izgubljenim, se bo naenkrat pojavil tak srčni, ko ti bo telo trepetalo in tudi pomislila ne boš, da bi mu dovolila iti, pa čeprav bo morda kot človek bistveno manj fajn kot oni samo “uredu moški” iz preteklosti. Pusti mu oditi iz tebe, ker si zaprta za druge.
Ob delu se šolajo tudi starejši. Sama sem čez petdeset, le nekaj let pred upokojitvijo in pravkar končujem faks. Nisem se vpisala zaradi službe, kariere, ampak da končam tisto, za kar nisem bila dovolj zrela, da končam, ko sem bila mlajša. Program seveda ni tako zahteven kot je bil nedokončan univerzitetni pred tridesetimi leti, ampak tudi v glavo ne gre več tako enostavno, kot bi lahko šlo takrat. Sicer ne vem, če bi se lotila še enkrat, vendar sem vesela, da sem sebi dokazala, da zmorem. Tako da, iz prve roke, nikoli ni prepozno!
kot na izkušnje. Ko pa sem to doživljala pa mi res ni bilo lahko. Čez življenje imela veliko nepravih ljudi in izkoriščanja in mi je bilo ful žal da nisem takoj ob prvi taki situaciji doživeti prenehala druženja s takimi nesramnimi ljudmi ki niso č od človeka. Predolgo sem upala da se bojo spremenili in bolj upala, da bojo postali podobni meni. Če sem jaz za druge takšne usluge delala sem mislila, da jih bojo tudi vsi drugi zame pa sem se zelo motila. In škoda je res bilo mojega časa za kar neka druženja u 3 dni in vsega. Na koncu koncev tako vidim da imamo celo življenje edino sebe, da nič ni večno, tudi frendi ne, vsak ima svoje življenje in svoje obveznosti, nekateri tudi družino. Tako da sem predolgo živela v nekih pravljicah kako obstajajo popolna prijateljstva. Škoda besed da sem tako to idealizirala te neke ljudi, ki č od človeka niso nikoli bili.
In sicer da sem čakala in čakala na bivšega in sem dočakala? Ne nisem. Sem mislila da se bo spremenil in kar čakala. In veste ne nisem dočakala. Samo svoja najlepša leta sem zapravila in teh ni malo. Me je sram povedati koliko dolgo časa sem zapravila za tega človeka. Mogla bi iti že zdavnaj pred mnogimi leti naprej. Včeraj je bilo že zdavnaj prepozno. Kako to res obžalujem. Kako sem lahko tako naivno čičala pa čakala. To delamo ženske napake da kar čakamo nekega tipa določenega ki nas je zmešal. Fantje se pa osredotočijo na večjo širino in če nekje ne rata pač ciljajo drugam. Ne pa mi ko prav eden in edini in ewo grejo leta kot bi mignil. Takrat ti vsi to govorijo, ampak kaj ko ne želimo videti sploh.
Moje pravilo je, da v življenju nikoli ne smeš narediti tako velike napake, da se iz nje nebi mogel nič naučiti (torej da te napaka stane življenja).
Do sedaj nisem imel nekih velikih napak, bolj kikse.
Če bi mamo pravočasno spravil k psihiatru, nebi imela takšnih posledic, kot jih ima. Če bi narudarjene bitcoine obdržal, bi bil milionar, sem pa zaslužil “samo” nekaj k€. Pri 2 ženskah sem imel preveč upanja, pa sem “izgubil” nekaj let.
No sem se pa nekaj iz tega naučil … sicer pa vsaka šola nekaj stane 🙂 .
Moja največja napaka v življenju, ki me je stala ogromno, je bila, da sem šel v službo. Takoj iz srednje šole, ko sem prejel diplomo, bi moral iti na ZPIZ po pokojnino. Pa bi bilo moje življenje čudovita pravljica še naprej, kot je to vedno prej bila. Kdo bo delal. Mi je pa prav vseeno, naj Cerar, Janša, Jankovič, Bavčar Hilda in podobni, da nekaterim ne bo treba razmišljat ali bi šli danes v solarij al kam drugam. Danes sem sicer v penziji, dokaj mlad, vsaj to. Skušam uživati in nadomestiti stran vržen čas, ko sem hodil v službo.
30 let sem žalovala za dvema vezama, katere sem v mladosti zaključila, ker pač nisem bila dovolj zrela za skupno življenje.
Sanjala sem, kako lepo življenje bi lahko imela, če ne bi bila tako nora. Potem je naneslo, da sem začela hoditi v salon hčere od bivšega fanta (ona me ne pozna) in mi v pogovoru povedala, kako je mama nesrečna ob očetu, pijanček taki, da ga je že večkrat vrgla iz hiše, ne zna ji prisluhnit, ne zna ji stati ob strani, skratka, ta njen oče, moj bivši fant je nula od nule.
Po več letih srečam brata drugega fanta o katerem sem ravno tako sanjala vsa leta, kako bi mi bilo z njim fino in ga povprašam, kako je kaj njegov brat (torej moj bivši fant), pa mi začne razlagati, da ga že leta ni videl, da je zapustil svoja otroka in ženo, ter luta nekje po svetu. Z njim noče imeti ničesar več.
Sem ti vse povedala. Zaljubljena si v svoje sanje, kot sem bila jaz, ampak po 30 letih sem se prizemljila in vem, da je bila usoda na moji strani.
30 let sem žalovala za dvema vezama, katere sem v mladosti zaključila, ker pač nisem bila dovolj zrela za skupno življenje.
Sanjala sem, kako lepo življenje bi lahko imela, če ne bi bila tako nora. Potem je naneslo, da sem začela hoditi v salon hčere od bivšega fanta (ona me ne pozna) in mi v pogovoru povedala, kako je mama nesrečna ob očetu, pijanček taki, da ga je že večkrat vrgla iz hiše, ne zna ji prisluhnit, ne zna ji stati ob strani, skratka, ta njen oče, moj bivši fant je nula od nule.
Po več letih srečam brata drugega fanta o katerem sem ravno tako sanjala vsa leta, kako bi mi bilo z njim fino in ga povprašam, kako je kaj njegov brat (torej moj bivši fant), pa mi začne razlagati, da ga že leta ni videl, da je zapustil svoja otroka in ženo, ter luta nekje po svetu. Z njim noče imeti ničesar več.
Sem ti vse povedala. Zaljubljena si v svoje sanje, kot sem bila jaz, ampak po 30 letih sem se prizemljila in vem, da je bila usoda na moji strani.
[/quote]
Tipičen primer, kako na napako “ne smemo” gledat kot na napako.
30 let si žalovala?
30 let???!!!