Katera je vaša največja napaka, ki ste jo storili v svojem življenju?
Tipičen primer, kako na napako “ne smemo” gledat kot na napako.
30 let si žalovala?
30 let???!!!
[/quote]
Kdor razume, razume. Seveda ni šlo za klasično žalovanje, sem se pa velikokrat spomnila in začutila, kot da sem iz rok izpustila kup zlata. Sploh ko sem se spomnila, kako me je in prvi in drugi razvajal in še zdaj hranim listke, ki mi jih je nastavil ob čokoladi. Na enem recimo piše: Ljuba moja, ko bereš te vrstic, sem že na poti k tebi, do takrat pa se sladkaj s to čokolado….
Heheee, lepo je biti mlad….
No ja, s tem se ne morem ravno strinjat. Tako, da lahko to zase govoriš, ne moreš pa reči, da smo vse takšne. Kot tudi moški niso vsi takšni, ki bi šli kar naprej in poznam jih kar ene par, ki celo življenje travmirajo za točno določeno žensko.
Jaz kot ženska nisem takšna. Če nekaj ne gre, končam in gremo dalje. Da bi celo življenje jokala za nekom, ki me ni vreden? Pa kaj še!
Drugače imam tudi svoja obžalovanja in bi spremenila marsikaj iz preteklosti, predvsem iz otroštva in najstniških let. Ampak vem, da nisem takrat znala drugače, tudi tako sem bila vzgojena. Šele z leti sem spoznala, da so v bistvu eni družinski vzorci popolnoma sfaljeni in sem jih sama spremenila.
Bla bla bla. Tolažba.
[/quote]
Ni tolažba, temveč spoznanje. Dokler svoje pretekle odločitve doživljamo kot napake, še nismo dojeli lekcije. Toda življenje je dovolj modro, da nam isto učno snov ponudi v drugačni embalaži. Potem ko dojamemo, se nam zorni kot razširi in vidimo vse na svojem mestu.
Od tod izvira rek: Vse je za nekaj dobro.
Da sem opravljala kolegico zaradi zavisti. Vem grdo je to in danes mi je zal. Pa zal mi je da sem prevec povedala in zaupala nekaj bliznjim ljudem, ki so mi dali noz v hrbet. A spet po drugi strani sem zaradi tega spoznala kaksna sta in sedaj vem s kom imam opravka. Tako da v vsaki stvari je tudi nekaj dobrega.