kaj ko bi si ti najprej otroka omislila, pol pa se na podlagi lastnih izkušenj kregala z drugimi starši, kaj je smiselno in kaj ne?
[/quote]

Se ne kregam z nikomer, ti ni potrebno biti nesramen. Lahko imam pa svoje mnenje in tudi nekaj izkusenj ze iz druzine, ne z lastnimi pa z necakom, kjer sem videla.muko otroka, ki je miral na vso silo spati v svoji.lastni sobici in v joku vsak vecer zaspal. In na podlagi tega sem napisala svoje mnenje.
Pogovarjali smo se o posteljicah in je najmanj zajebantsko mene citirati in pisariti, da ji je posteljica neprimerna, ker se ona kot mati ne more spraviti notri.
Res oprosti nisem vedela, da moras imeti otroke, da ves in ugotovis, da otroska posteljica ni primerna za odraslega. No ocitno polna luna in.sevi nekateri ocitno rabite otroka in posteljico, da dobite to izkusnjo, da se notri ne morete vi stlaciti.
Eni ste res.
Mogoce se nimam svojega otroka imam pa izkusnje z otroki ne samo iz druzine, tudi iz kolonij, tudi malih dvoletnikov , ki so se znasli takrat eden v koloniji in z varstvom tako male puncke. S katero sem popoldan tudi zaspala skupaj, da je lahko zaspala.
Se kako dobis izkusnje tudi kako pomiriti otroke, kaksne stiske jim oddvojenost od starsev predstavlja in kaj jim pomemi ves ta obcutek varnosti. In si se toliko bolj senzibilen do tega. Tako da nesramen ti ni treba biti, nimate samo starsi izkusnje. Pa se to imate ocitno nekateri cudne, ce govorite in sploh pomislite na tlacenje sebe v otrosko posteljico. To mi je,sramotno, da nek stars izjavi, zraven pa oporeka pomembne in potrebne izkusnje.

Takšen freak pa sigurno ne. Pa preden začneš s floskulami: me ne poznaš, ne veš kakšna oseba sem. Poglej, dovolj je podatek, da napišeš, da si večkrat preverjala dihanje otrok med spanjem. Če bi se zgodila smrt v posteljici, mu tako ne bi mogla več pomagati. Pa tvoje preverjanje gor ali dol.
[/quote]

Ne, ne poznam te in te niti nočem. Ti si se vtaknil/a vame, ne jaz vate. Mislim, kaj je narobe z vami, da se samo prepucavate en z drugim? Se boljše počutite po tem ali kaj?

Avtorica, upam, da boš naredila tako, kot ti narekuje občutek. Ne poslušaj nikogar, samo sebe, ker bodo takšni in drugačni nasveti deževali od vsepovsod.

Če bi gledala svojega 1. in 4. otroka, bi uagovarjala lastno posteljo. Ker sta se mi rodila pa tudi 2. in 3. otrok, pa nisem več tako ziher. Ob njiju bi namreč crknila, če bi ju hotla vse tiste dooooolge mesece vsako noč 8x nosit, prelagat v svojo posteljico. Midva enostavno nisva zmogla več. Tako da…

American academy of pediatrics kot ena najpomembnejsih avtoritet v pediatriji co-sleeping odlocno odsvetuje zaradi povecanega tveganja SIDS (Sindrom nenadne smrti) https://www.aap.org/en-us/about-the-aap/aap-press-room/Pages/American-Academy-of-Pediatrics-Announces-New-Safe-Sleep-Recommendations-to-Protect-Against-SIDS.aspx

S tem v vednost naj se pac vsak odloci sam – tveganje je sicer res se zmeraj nizko, vendar ce se bi kaj taksnega zgodilo, se ne bi do konca zivljenja sprasevala?

Moja dva sta do sestega meseca spala v svoji posteljici v najini spalnici, nato pa sta s to isto posteljico odvandrala v svojo sobo. Bi mi bilo kdaj lazje, ce bi bila v postelji? Verjetno res, vendar sem menila, da njuna varnost odtehta moj komfort, poleg tega pa tudi nisem mogla sprosceno spat ob 4 kilskem bitjecu, ki ga lahko zadusi ze rob vzglavnika.

S spanjem v lastni posteljici otrok tudi pridobi veliko boljse spalne navade, kar kasneje pomembno vpliva na spocitost cele druzine. Naceloma velja, da te pri otrocih vse bliznjice kasneje nekje “postrafnejo”

… po vsem, kar sem dala skozi s svojimi spalčki in nespalčki, me ne skrbi takoimenovana bližnjica. Vsi so spali pri nama, razen prvega sina prve tedne, ko sem brala in poslužala take in podobne in izgubila smisel za svoj lastni dober občutek. No, moj prvi novorojenec ni spal. Nisem ga odlagala osemkrat na noč. Kričal je v posteljici in v naročju. Ko sem ga popolnoma izčrpana položila k sebi v posteljo, so se zadeve začele umirjati. Obžalujem le, da tega nisem znala storiti takoj po rojstvu.

Če vam je pri dveh uspelo, bi morda le pomislili na to, da vse le ni vaša zasluga.

poslušaj sebe in otroka, ne oziraj se na druge.
imamo xxl posteljo in velikokrat smo skupaj spali vsi … sploh najstarejši je prvi 2 leti konstantno spal z nama … lepi spomini 🙂

… po vsem, kar sem dala skozi s svojimi spalčki in nespalčki, me ne skrbi takoimenovana bližnjica. Vsi so spali pri nama, razen prvega sina prve tedne, ko sem brala in poslužala take in podobne in izgubila smisel za svoj lastni dober občutek. No, moj prvi novorojenec ni spal. Nisem ga odlagala osemkrat na noč. Kričal je v posteljici in v naročju. Ko sem ga popolnoma izčrpana položila k sebi v posteljo, so se zadeve začele umirjati. Obžalujem le, da tega nisem znala storiti takoj po rojstvu.

Če vam je pri dveh uspelo, bi morda le pomislili na to, da vse le ni vaša zasluga.
[/quote]

Vidim, da ste popolnoma zgresili bistvo mojega posta – z odlocitvijo za skupno spanje se pac ob vedenju, da zvisuje tveganje za SIDS, odlocis, da to tveganje sprejemas (nekako kot voznja v avtu brez lupinice ali pogosteje poganjalcek brez celade).

Se replika na drugi del vasega posta: cigava zasluga pa je? Nikakor ne trdim, da moja otroka nista pogosto zaspala na katerem od naju, da nismo kdaj prebedeli celo noc ob nosenju in prepevanju. Vendar, ko sta koncno zaspala, sta odsla v svojo posteljico brez izjem.

Tudi dandanes se pogosto prideta pocartat k nama, ali pa jaz lezim s katerim od njiju v njuni sobi ob prebiranju zgodbic, dokler ne zaspita, vendar najraje spita sama v svojih posteljah in menim, da je tako prav

Ce mi gre v svetu mamic kaj na zivce, je to trditev, da se otroci taksni in drugacni ze rodijo in kaksno “sreco” imamo nekateri; moj prvi je bil nedonosencek s hipotonijo in grdimi krci, ki so trajali od ca3 tedna do ca 4 meseca, ta drugi pa se je zdelo, da se je potrebno dojiti na dve uri nekje do sestega meseca, tako da mi ni potrebno razlagat, kako mi je bilo fino.

Vidim, da ste popolnoma zgresili bistvo mojega posta – z odlocitvijo za skupno spanje se pac ob vedenju, da zvisuje tveganje za SIDS, odlocis, da to tveganje sprejemas (nekako kot voznja v avtu brez lupinice ali pogosteje poganjalcek brez celade).

Se replika na drugi del vasega posta: cigava zasluga pa je? Nikakor ne trdim, da moja otroka nista pogosto zaspala na katerem od naju, da nismo kdaj prebedeli celo noc ob nosenju in prepevanju. Vendar, ko sta koncno zaspala, sta odsla v svojo posteljico brez izjem.

Tudi dandanes se pogosto prideta pocartat k nama, ali pa jaz lezim s katerim od njiju v njuni sobi ob prebiranju zgodbic, dokler ne zaspita, vendar najraje spita sama v svojih posteljah in menim, da je tako prav

Ce mi gre v svetu mamic kaj na zivce, je to trditev, da se otroci taksni in drugacni ze rodijo in kaksno “sreco” imamo nekateri; moj prvi je bil nedonosencek s hipotonijo in grdimi krci, ki so trajali od ca3 tedna do ca 4 meseca, ta drugi pa se je zdelo, da se je potrebno dojiti na dve uri nekje do sestega meseca, tako da mi ni potrebno razlagat, kako mi je bilo fino.
[/quote]

ameriško združenje seveda to odsvetuje, ker imajo na milijone mamic, ki so zadete kot mine in dejansko lahko poškodujejo dojenčka. Pri nezadetih mamicah ni te nevarnosti.

ameriško združenje seveda to odsvetuje, ker imajo na milijone mamic, ki so zadete kot mine in dejansko lahko poškodujejo dojenčka. Pri nezadetih mamicah ni te nevarnosti.
[/quote]
No ja no, ne bit tako prepričana. Tudi pri nas je bil primer, ko je mama še v porodnišnici pomečkala svojega otroka. Pa ni bila nič zadeta.

No ja no, ne bit tako prepričana. Tudi pri nas je bil primer, ko je mama še v porodnišnici pomečkala svojega otroka. Pa ni bila nič zadeta.
[/quote]

je bilo ugotovljeno, da ga ni pomečkala, ampak je umrl zaradi nenadne smrti.
to je uradna razlaga. Neuradna je res krožilo, da so ji dali pomirjevalo in ga je zato pomečkala.
saj je tudi pri nas kakšna zadeta mamica, ni pa to tako množičen pojav kot v ZDA.

je bilo ugotovljeno, da ga ni pomečkala, ampak je umrl zaradi nenadne smrti.
to je uradna razlaga. Neuradna je res krožilo, da so ji dali pomirjevalo in ga je zato pomečkala.
saj je tudi pri nas kakšna zadeta mamica, ni pa to tako množičen pojav kot v ZDA.
[/quote]

Ti misliš na primer iz MB (iz leta 2005 se mi zdi), jaz pa govorim o drugem.
Sicer pa čisto tako – jaz sem bila tako hin zaradi nespanja, da se mi je dobesedno že bledlo (pač posledica nespanja že prej v nosečnosti) in res nisem bila čisto razsodna. Če bi to še malo trajalo, ne bi vedela, kaj počnem in bi otroka takrat komot pomečkala oz. zadušila, ker ga niti dobro ne bi več registrirala. Tako da ni to tako nemogoč pojav (pa brez drog).

je bilo ugotovljeno, da ga ni pomečkala, ampak je umrl zaradi nenadne smrti.
to je uradna razlaga. Neuradna je res krožilo, da so ji dali pomirjevalo in ga je zato pomečkala.
saj je tudi pri nas kakšna zadeta mamica, ni pa to tako množičen pojav kot v ZDA.
[/quote]

Aha ker pri nas uzivanje alkohola sploh ni endemicen pojav?
Seveda se ob uzivanju kakrsnihkoli substanc kogarkoli v postelji (celo kajenje spada v to kategorijo) moznost za SIDS se multiplicira, ampak ze brez tega ostaja po vseh opravljenih studijah pomembno zvisana, ker zakonske postelje pac niso prilagojene spanju dojenckov (neprimeren jogi, vzglavniki, odeje, moznost ujetja v robove med jogijem in ogrodjem, moznost padca) in ker se vsi skupaj v spanju pac tudi premikamo pa ce smo trezni ali ne.

Ti misliš na primer iz MB (iz leta 2005 se mi zdi), jaz pa govorim o drugem.
Sicer pa čisto tako – jaz sem bila tako hin zaradi nespanja, da se mi je dobesedno že bledlo (pač posledica nespanja že prej v nosečnosti) in res nisem bila čisto razsodna. Če bi to še malo trajalo, ne bi vedela, kaj počnem in bi otroka takrat komot pomečkala oz. zadušila, ker ga niti dobro ne bi več registrirala. Tako da ni to tako nemogoč pojav (pa brez drog).
[/quote]

ja, pa tudi včasih, ko je bilo otrok preveč, so radi rekli, da so ga pomečkali, če so se ga hoteli losat.
sicer vsaka mama najbrž ve ali je prisebna iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Za večino pa ni nevarnosti.

ja, pa tudi včasih, ko je bilo otrok preveč, so radi rekli, da so ga pomečkali, če so se ga hoteli losat.
sicer vsaka mama najbrž ve ali je prisebna iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Za večino pa ni nevarnosti.
[/quote]

Seveda za vecino ni nevarnosti, saj je incidenca SIDS 1/1000-10000. Sicer pa je ta debata nekoliko zasla, me prav zanima, kako bi ta vas citirani stavek prenesli nekomu, ki je zaradi tega izgubil otroka.

Seveda za vecino ni nevarnosti, saj je incidenca SIDS 1/1000-10000. Sicer pa je ta debata nekoliko zasla, me prav zanima, kako bi ta vas citirani stavek prenesli nekomu, ki je zaradi tega izgubil otroka.
[/quote]
saj ne vejo točno, kaj povzroči SIDS
enkrat je spanje na hrbtu, drugič spanje na trebuhu, tretji trdijo, da spanje otroka v isti sobi s staršem znižuje incidenco…
jaz sem se ravnala po zdravi pameti. do leta in pol sem jo imela ob postelji v otroški posteljici, potem sem jo pa zaradi njene stiske in želje po bližini preselila k nama v posteljo.
SIDS pa je najbolj nevaren v prvih štirih mesecih.

PRVI VIR PRAVI
Raziskave v Nemčiji

V Nemčiji so še pred nekaj leti umrli nenadoma ali popolnoma nepričakovano ponoči ali podnevi v spanju kar trije dojenčki od tisočih v prvem letu starosti.
Poznejše preiskave pa so pokazale, da ni bilo nobenega pravega vzroka za nenadno smrt, kar je starše še dodatno razburilo.
Zelo obsežne raziskave po vsem svetu pa so pokazale, da ta katastrofa grozi zlasti posebni skupini otrok. Ti so ob rojstvu bolj nezreli in so med spanjem nagnjeni k motnjam dihanja. To pa lahko danes ugotovijo s preiskavo možganskih tokov (EEG).
Ogrožene otroke spoznajo danes že kmalu po rojstvu in jim zato v nekaterih porodnišnicah za domov dajo posebne detektorje, ki ob dihalnih motnjah sprožijo alarm.
K nenadni smrti dojenčka pa pripomorejo tudi drugi dejavniki: spanje v trebušni legi, kajenje v otrokovi bližini, nepravilno hranjenje po dudi in pretopla oblačila.

Še vedno pa pojav nenadne smrti dojenčka ni popolnoma raziskan.

DRUGI VIR PA PRAVI

Kaj lahko storimo sami:
Več raziskav je pokazalo, da je pri otrocih, ki spijo na hrbtu, manj možnosti, da bi prišlo do ‘sindroma nenadne dojenčkove smrti’, ko je otrok na videz zdrav, zjutraj pa ga mati najde mrtvega v zibelki. Tveganje je sicer majhno, se pa zmanjša, če otroka polagate na hrbet. Dojenčki namreč spijo nemirno in lažje se zgodi, da se kateri izmed njim zaduši, bodisi ker ne more ali ker ne zna dvigniti glavice, da bi zadihal, če ima glavo v nerodnem položaju, navzdol ali pa ga ovira odejica. Strokovnjaki torej priporočajo spanje na hrbtu, ker je pri teh dojenčkih dokazano manj sindroma nenadne smrti.
smrt_v_posteljici2

Pediatri v S. Nemčiji so v obsežni raziskavi ugotovili, da so bili vsi dojenčki, ki so umrli v spanju, pretoplo oblečeni, spali so na trebuščku, soba, v kateri so spali, pa je presegala temperaturo 18 stopinj C. Sobo torej ogrejte na 18-19 stopinj in ne pretiravajte s toplimi oblačilci. Bodi z dolgimi rokavčki in topla žametna pižamica-pajacek bi morala popolnoma zadostovati. Če pa se bojite, da bo otroka vseeno zeblo, mu nadenite še en par nogavičk.
Pazite na odejo in da si je otrok ne more potegniti čez glavo, saj se tudi tako lahko zaduši.
Z veliko število smrti v posteljici je odgovoren sindrom Centralne apnee. Otrok s centralno apneo zaspi tako globoko, da signal za dihanje enostavno pride iz možganov prepočasi in se zaradi tega zaduši. Centralna apnea ali smrt v zibelki izzveni pri enem letu starosti. Do prvega leta starosti pa si vsi starši raje omislite blazinico za dihanje. Z blazinico boste lahko vedno prepričani, da vaš otrok diha in ne boste hodili s cmokom v grlu k posteljici v strahu, da morda ne diha več.

SPANJE v skupni postelji je špekulativno MOGOČE eden od faktorjev. MOGOČE, pa še za to ne vejo točno.

Vidim, da ste popolnoma zgresili bistvo mojega posta – z odlocitvijo za skupno spanje se pac ob vedenju, da zvisuje tveganje za SIDS, odlocis, da to tveganje sprejemas (nekako kot voznja v avtu brez lupinice ali pogosteje poganjalcek brez celade).

Se replika na drugi del vasega posta: cigava zasluga pa je? Nikakor ne trdim, da moja otroka nista pogosto zaspala na katerem od naju, da nismo kdaj prebedeli celo noc ob nosenju in prepevanju. Vendar, ko sta koncno zaspala, sta odsla v svojo posteljico brez izjem.

Tudi dandanes se pogosto prideta pocartat k nama, ali pa jaz lezim s katerim od njiju v njuni sobi ob prebiranju zgodbic, dokler ne zaspita, vendar najraje spita sama v svojih posteljah in menim, da je tako prav

Ce mi gre v svetu mamic kaj na zivce, je to trditev, da se otroci taksni in drugacni ze rodijo in kaksno “sreco” imamo nekateri; moj prvi je bil nedonosencek s hipotonijo in grdimi krci, ki so trajali od ca3 tedna do ca 4 meseca, ta drugi pa se je zdelo, da se je potrebno dojiti na dve uri nekje do sestega meseca, tako da mi ni potrebno razlagat, kako mi je bilo fino.
[/quote]

Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.

Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.
[/quote]

Jaz pa trdim, da bolj zaupam priporocilom zdruzenja profesorjev pediatrije, ki so ze kdaj videli dojencka umrlega zaradi SIDS in tolazili njegove starse, kot profesorju antropologije pa najsibo se tako slaven https://www.huffingtonpost.com/entry/breastsleeping-research_us_5605a730e4b0dd850307968c

Tukaj imate pa se analizo zakljuckov petih velikih studij na to temo https://bmjopen.bmj.com/content/3/5/e002299

In ja vcasih so otroci z obolevali ter umirali tudi za otrosko paralizo ter drugimi nalezljivimi boleznimi, ki jih danes uspesno zdravimo ali proti njim cepimo (kjer pa spet antropologi, socialne delavke itd vedo vec od zdravnikov), tako da kaj se je pocelo vcasih morda ni najboljsi argument.

Za zakljucek pa: koliko otrok je nekdo iztisnil cez porodni kanal ali kako drugace spravil na svet se ni referenca za kompetenco okrog cesarkoli.

Obstajajo dokazi, da je skupno spanje za otroka potencialno nevarno, vsak pa se ima pravico odlocit po svoje in pika 🙂

Seveda za vecino ni nevarnosti, saj je incidenca SIDS 1/1000-10000. Sicer pa je ta debata nekoliko zasla, me prav zanima, kako bi ta vas citirani stavek prenesli nekomu, ki je zaradi tega izgubil otroka.
[/quote]

težko. vidim pa, da tudi tisti, ki so otroke izgubili v prometnih nesrečah, se še vedno vozijo z avto okoli, pa vsi ostali tudi. pa eni celo še vedno divjajo.

Če bi šla še nekrat v to zgodbo, bi imela zelo nizko posteljo… dva velika jogija na paletah, okrog pa debele tepihe. Ko je še novojorenček in ti na prsih zaspi, se tako lahko previdno umakneš na varno razdaljo, da te ni strah, da bi ga poležal. Pa tudi ni strahu, da kam pade z višine, ker si itak na nizki postelji.

Jaz pa trdim, da bolj zaupam priporocilom zdruzenja profesorjev pediatrije, ki so ze kdaj videli dojencka umrlega zaradi SIDS in tolazili njegove starse, kot profesorju antropologije pa najsibo se tako slaven https://www.huffingtonpost.com/entry/breastsleeping-research_us_5605a730e4b0dd850307968c

Tukaj imate pa se analizo zakljuckov petih velikih studij na to temo https://bmjopen.bmj.com/content/3/5/e002299

In ja vcasih so otroci z obolevali ter umirali tudi za otrosko paralizo ter drugimi nalezljivimi boleznimi, ki jih danes uspesno zdravimo ali proti njim cepimo (kjer pa spet antropologi, socialne delavke itd vedo vec od zdravnikov), tako da kaj se je pocelo vcasih morda ni najboljsi argument.

Za zakljucek pa: koliko otrok je nekdo iztisnil cez porodni kanal ali kako drugace spravil na svet se ni referenca za kompetenco okrog cesarkoli.

Obstajajo dokazi, da je skupno spanje za otroka potencialno nevarno, vsak pa se ima pravico odlocit po svoje in pika 🙂
[/quote]

Zdaj pa še najdi kaj o sindromu smrti v posteljici, kjer bo dokazano, da je tega več pri otročkih, ki spijo skupaj s treznimi starši v primerni postelji. Ti povem kar vnaprej ne boš našla. Ker so mame, ki spijo z dojenčki, uravnane v naravni ritem otroka. Kar bi vedela, če bi z otrokom bila. Pa si samo sebe opeharila za to.

Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.
[/quote]
Je razlika med spanjem dojenčka v skupni sobi in skupni postelji z mamo. Prvo priporočajo vsi, medtem ko drugega ne, pravzaprav ga strokovnjaki odsvetujejo.
Kar se pa tiče primerjave z živalmi – neprimerna, razen če ne primerjamo vsega, npr. tudi tega, da samica slabotnega mladiča zavrže, nekatere ga celo požrejo.
Japonci imajo miniaturna stanovanja zaradi prostorske stiske v mestih (in posledično svinjsko dragega vsakega kvadratnega metra), ne zato, ker se imajo tako radi.
Sicer pa je zanimiva tale študija, ki pravi, da
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1201416/

Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.
[/quote]
Oh, kaka patetika in pamet. Živali res spijo v brlogu z mladiči, ampak ne zato, ker jih imajo tako rade. Enostavno zato, ker bi sicer temperatura v gnezdu padla in bi potencialno mladiči pomrli. Zato je narava uredila tako, da je iz vidika nadaljevanja vrste bolje, če umre en ali dva pomedrana mladiča, kot pa celo leglo zaradi podhladitve. In če bi se ukvarjali malo bolj z (divjimi) živalmi, bi vedeli, da je pomedranje mladičev zelo pogosto. Ampak še vedno manjša kolateralna škoda kot pa pogin celotnega zaroda.
Zato ne zganjajte patetike in ne poskušajte počlovečiti živali.

Sicer nimam otrok, ampak kar sem v svojih 55 letih videla in spoznala dojenčkov, so imeli svoje posteljice in v njih tudi spali. Zakaj že je to dobro, da dete spi v postelji staršev? Opažam (po forumih), da je to neka novodobna pogruntavščina.

Sem mislila, da bo debata bolj tekla o tem, če naj novorojenček oz. dojenček spi v drugi sobi ali v istem prostoru kot starši.

Zdaj pa še najdi kaj o sindromu smrti v posteljici, kjer bo dokazano, da je tega več pri otročkih, ki spijo skupaj s treznimi starši v primerni postelji. Ti povem kar vnaprej ne boš našla. Ker so mame, ki spijo z dojenčki, uravnane v naravni ritem otroka. Kar bi vedela, če bi z otrokom bila. Pa si samo sebe opeharila za to.
[/quote]

Hvala, da ste potrdili mojo trditev okrog kompetenc, kajti v zakljucku studije, ki sem jo linkala pise tole:

Conclusions: Bed sharing for sleep when the parents do not smoke or take alcohol or drugs increases the risk of SIDS. Risks associated with bed sharing are greatly increased when combined with parental smoking, maternal alcohol consumption and/or drug use. A substantial reduction of SIDS rates could be achieved if parents avoided bed sharing.

Ce morda ne znate anglesko: deljenje postelje, kadar starsi ne kadijo, ne pijejo alkohola in ne jemljejo drog zvisa tveganje za SIDS…

Razpravljanje o tem, kdo je otroka za kaj opeharil, se mi zdi pa naravnost zaljivo in se v to z vami ne bom spuscala, saj ne poznate ne mene, ne mojih otrok.