Dober tek!

Strinjam se! Zelo zelo dobro napisano.

Kar se pa tiče skrbi za starejše : taka je realnost in res je , da rabiš močne živce!

Torej ste nekateri mnenja, da bi bilo bolj pametno stisniti zobe in počakati kaj bo. No jaz nisem tak človek, moj mož, pa sploh ne, raje sedaj zamera, kot pa večni kreg kdaj kasneje. Ne predstavljam si namreč, da bo nekdo, ki mu ni mar nereda, pa kasneje skrbel za res in čistočo, da bo nekdo, ki sleče hulahopke in gate skupaj in jih odvrže v perilo, na svojem to nehal počet. Sploh mi je čudno, da se veliko njenih oblačil in perila znajde v našem perilu. Ne vem, zase lahko povem, da ne bi ne zmogla ne hotela tolerirati nekoga takega v moji okolici.

Hiša ni velika, ni planirana za sobivanje, načeloma nikomur namenjena. To danes je bil šok, in sem se pač poskušala odzvati nekako logično, zato sem vpletla hči, češ ne morem kat nekomu dati, drugega pa odpikati.

sedemdeset let sem na svetu, pa se ne spomnim da bi bilo kdaj drugače.[/quote]
Tast+tasca sta 35 let nazaj z dvema delavskima placama zgradila dvodruzinsko hiso (240kvadratnih metrov) brez kredita. Res sta veliko naredila sama a vseeno. Danes je to povsem nemogoce.
Ko sem prisla k hisi jaz sta imela isto dilemo kot avtorica. S to razliko, da je bilo zg nadstropje ze predvideno za skoraj povsem loceno stanovanje, napeljave so bile potegnjene gor in stene postavljene (cegli). Midva sva imela sreco, da je niso zeleli sparati in sva smela adaptirati za najino druzino. Se pomagala sta nam z delom itd. Pa nisem tako naivna, da bi mislila, da me imata tako rada oz sploh kaj. Vesta le, da lazje vzdrzujemo to hiso vsi skupaj in delimo stroske, kot ce bi bila v tej bajturini sama midva pa bi gagala v najemu.

Niti slučajno ne bi hotla nikogar v svojo hišo, ne glede a mi je všeč ali ne, če ne bi bilo to že pri gradnji predvideno in bi bili potrebni gradbeni posegi. In sploh se nima tamlada o tem kaj pogovarjat z vama, to je stvar vaju in sina.
Pa še za tiste, ki pravijo, da jima otroci na stara leta ne bodo v pomoč: a ostarelim staršem pomagate, ker so vaši starši in jih imate radi ali zato, ker so vam odstopili štuk v bajti? Večina mojih prijateljev živi na svojem, čeprav imajo marsikateri starši tudi hiše in so ostali sami v njih, pa nikomur ni problem staršem kakorkoli pomagat, če pomoč potrebujejo.

Saj se vidi, ne maraš je, ker ti je ukradla sinčka.

Naženi ju čimprej, njo, čarovnico in slabiča, ki te je zaradi nje očitno zapustil. Samo tako boš našla svoj “mir”. Maščevanje je sladko, kajne?

Kolikor sem razumela uvodni post, ni hisa zdaj nic prevelika, ampak bi jo mlada dva dvignila. Pari, ki jih ti opisujes, pa so lep dokaz nedoraslih ljudi, ki jim je samostojno zivljenje prehud pritisk. Taki niti ne bi smeli iti v resne zveze.

Seveda pomagamo ostarelim staršem, posebno še tistim, ki so tudi nam pomagali.
Tisti, ki so bili pa gluhi in slepi, pa so raje gledali vstran, ko smo imeli bivanjske in druge težave, takim pa tudi ni treba pomagati.
Naj živijo samostojno, saj so si to tudi želeli.

Pa še to avtorica : zakaj nisi povedala sinu, da za njo ne boš prala? Naj stvari odnese domov v pranje.
Grdo, da govoriš za njenim hrbtom, da je lena.Kot da si bila sama svetnica in da si bila pridna sto na uro pri svojih petindvajsetih.Sigurno je tudi tebi pri dvajsetih ležalo vse navzkriž in priznaj, tudi zvezke za šolo si imela vse počečkane zadaj.

Saj se vidi, ne maraš je, ker ti je ukradla sinčka.

Naženi ju čimprej, njo, čarovnico in slabiča, ki te je zaradi nje očitno zapustil. Samo tako boš našla svoj “mir”. Maščevanje je sladko, kajne?[/quote]

Samo ti pa si bolna na umu.
Sinu bom pomagala po svojih močeh, za osamosvojitev bo dobil lepo finančno pomoč, ne bom pa dala zgornjega štuka!
S kom bo živel in kako bo živel je pa njegova osebna odločitev, me bo pa bolelo, če mu ne bo šlo dobro.
Ja pa tudi sama bom živela s kom bom hotela.

sedemdeset let sem na svetu, pa se ne spomnim da bi bilo kdaj drugače.[/quote]
Tast+tasca sta 35 let nazaj z dvema delavskima placama zgradila dvodruzinsko hiso (240kvadratnih metrov) brez kredita. Res sta veliko naredila sama a vseeno. Danes je to povsem nemogoce.
Ko sem prisla k hisi jaz sta imela isto dilemo kot avtorica. S to razliko, da je bilo zg nadstropje ze predvideno za skoraj povsem loceno stanovanje, napeljave so bile potegnjene gor in stene postavljene (cegli). Midva sva imela sreco, da je niso zeleli sparati in sva smela adaptirati za najino druzino. Se pomagala sta nam z delom itd. Pa nisem tako naivna, da bi mislila, da me imata tako rada oz sploh kaj. Vesta le, da lazje vzdrzujemo to hiso vsi skupaj in delimo stroske, kot ce bi bila v tej bajturini sama midva pa bi gagala v najemu.[/quote]

težave z razumevanjem prebranega?
nič takega, takih je v sloveniji menda 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.

Džizus, kakšni odgovori!!! In kakšne cankarjanske matere in na joške prisesani otroci. HB imam jaz pametne starše, ki so mi v podobni situaciji govorili: Mladi in stari niso za skupaj. Sem šla lepo na svoje in zaradi tega se imamo bivstveno raje. V naselju pa cel kup dozidanih srkpucal, kjer se mladina stiska na tistih kvadratih in čaka, da ste stari stegnejo, da bodo zasedli celo bajto, gledajo pa se kot pes in mačka. A je to življenje? Zame sigurno ne.
In zdaj ko sem mama, na to ne gledam nič drugače. Na stara leta si želim SVOJ MIR, ne pa da mi bodo snahe skakale nad glavo in bodo vnuke dol pošiljali, da jih bom čuvala. Mir in še enkrat mir. Otrokoma z možem že zdaj govoriva, da dozidavanje hiše ne bo, ostala bo taka, kot je, oadva pa si bosta dom ustvarila drugje. Rada bova pomagala, če bo treba, za kratek čas se lahko kadarkoli kateri vrne domov, če je kriza, sobivanja družin pa pri nas ne bo. Ju imam preveč rada, da bi nas izpostavljala takemu stresu, kot sem mu priča drugod. Mladi morajo biti na svojem in pika!
Ko ne bom več zmogla, bom šla pa v dom in niti pod razno nočem biti nikomur v breme. Moja mama je zdaj na tem in če bo hotela, jo bom vzela k sebi – ne vem, zakaj moram živeti z njo, da lahko skrbim za starša? Mi lahko to razložite? Avti ne obstajajo?
Samo podpiranje lenobe in privezovanje otrok na starše. Potem se pa čudite, zakaj nočejo odrasti.

Seveda pomagamo ostarelim staršem, posebno še tistim, ki so tudi nam pomagali.
Tisti, ki so bili pa gluhi in slepi, pa so raje gledali vstran, ko smo imeli bivanjske in druge težave, takim pa tudi ni treba pomagati.
Naj živijo samostojno, saj so si to tudi želeli.

Pa še to avtorica : zakaj nisi povedala sinu, da za njo ne boš prala? Naj stvari odnese domov v pranje.
Grdo, da govoriš za njenim hrbtom, da je lena.Kot da si bila sama svetnica in da si bila pridna sto na uro pri svojih petindvajsetih.Sigurno je tudi tebi pri dvajsetih ležalo vse navzkriž in priznaj, tudi zvezke za šolo si imela vse počečkane zadaj.[/quote]

Zato ker kolikor toliko vzgojen in umen človek ne pušča svojih umazanih gat po tujih hišah.
Ja bila sem svetnica, za menoj moja draga tašča ni prala gat in nikoli nisem imela razmetano, ker je moja mama opravila svoje poslanstvo.

Ne razumem vas, slovenceljev, zakaj bi morala avtorica dati hišo za dozidat, v nasprotnem primeru pa se lahko obriše pod nos za kakršen koli pogled sina in snahe kasneje.
Hiša NI PRIMERNA za sobivanje, kar pomeni, da bo nastalo kar precej stroškov(grem stavit, da snaha ni imela v načrtu takih stroškov), da bosta sin in snaha lahko živela pri avtorici. In tukaj je še avtoričina hči. To se pravi, da ker sta si sinek in snahica prva sprdnila, da bi živela v avtoričini hiši, je hči po defoltu odpadla.
Tudi hiša mojih staršev ni primerna za sobivanje dveh družin. Dvig hiše(prizidek levo ali desno ni mogoč), bi stal več,kot nakup 1 ali 1,5 sobnega stanovanja, na koncu pa ni imela stanovanje nad starši manjše. Oprostite, ampak pričakujem, da ko bodo starši tako stari, da samooskrba ne bo več mogoča, da hišo prodata in si s tem denarjem plačata luksuzno oskrbo v domu oz varovanih stanovanjih.
Mislim, kako ste lahko tako požrešni in egoistični, da lastnim staršem odžirate še več denarja, kot ste ga lahko, si v njunih domovih gradite stanovanja z glavo skozi zid, a starš pa naj bo tiho in vesel, če se ga bo na stara leta sploh pogledalo ali da bodo sploh spoznali vnuke. Fuj in fej, ampak…saj veste…karma je pras***!

Avtorica, jaz ti dam kar prav, da sta jasno izrazila svoje mišljenje. Nikogar nisi dolžna sprejeti v hišo, sploh če ni obojestranskega razumevanja in naklonjenosti. In sploh si ne zaslužita z možem, da bi naslednjih 30 let trpela še nekoga v hiši, ki sta jo sama zgradila. Z njo razpolagajta, kakor hočeta sama. Uživajta svoj mir, sedaj ko so otroci odrasli. Pa govorim ti kot bodoča snaha, ki se s fantovimi starši odlično razume. Sama bivava v najemniškem stanovanju, čeprav nama na vsakem obisku ponujata njuno zgornje nadstropje ali prazno, obnove potrebno hišo zraven njune. Raje sva na “svojem”mirne vesti, kot da bi imela občutek, da sva si kaj prilastila, da se mora nekdo nama prilagajati ..

Eni pravite: ko boš stara, boš sama v veliki hiši. Na obiske ti bodo le redko hodili. Vnukov ne boš videvala. Ne bodo ti pomagali, ko boš rabila pomoč. Itd, itd.
Torej, po vaše: Daj mi hišo, če ne… To JE čustveno izsiljevanje.

Seveda pomagamo ostarelim staršem, posebno še tistim, ki so tudi nam pomagali.
Tisti, ki so bili pa gluhi in slepi, pa so raje gledali vstran, ko smo imeli bivanjske in druge težave, takim pa tudi ni treba pomagati.
Naj živijo samostojno, saj so si to tudi želeli.

Pa še to avtorica : zakaj nisi povedala sinu, da za njo ne boš prala? Naj stvari odnese domov v pranje.
Grdo, da govoriš za njenim hrbtom, da je lena.Kot da si bila sama svetnica in da si bila pridna sto na uro pri svojih petindvajsetih.Sigurno je tudi tebi pri dvajsetih ležalo vse navzkriž in priznaj, tudi zvezke za šolo si imela vse počečkane zadaj.[/quote]

Zato ker kolikor toliko vzgojen in umen človek ne pušča svojih umazanih gat po tujih hišah.
Ja bila sem svetnica, za menoj moja draga tašča ni prala gat in nikoli nisem imela razmetano, ker je moja mama opravila svoje poslanstvo.[/quote]

Moraš razumeti, da imajo eni vse pospravljeno in počiščeno, pa imajo kje drugje napake.Nihče ni brez njih.
Sicer pa, če sta se odločila, bi bilo po moje bolje, ko bi se o tem menila sama s sinom.Brez v.d.snahe.
Ja, kar je , je.
Sta mu pri pogovoru ponudila alternativo ali pa sta pokazala samo nejevoljo in nelagodje?
Mislim to, da mu imata namen vsekakor pomagati, če bosta šla na svoje?
Saj ne moreš pomagati enemu, drugega pa pustiti, naj gre, kamor hoče.

Tisti, ki obsojate avtorico, ne poznate okoliščin. Nekako sem dobila občutek, da ste se morda same prepoznale v snahi. Sicer pa zagovarjam avtorico, pa sem verjetno stara toliko kot snaha, če ne kje mlajša :). Niti ne vemo, koliko časa sta skupaj in bi kar snaha odločala o tem za kar sta vidva delala lep del življenja. Halo in da kar reče, kako bo z njegovo sestro. Ta punca se more malo prizemljiti. Mislim, da si pravilno odreagirala. Glej, če nista imela namena, da bi pri vama živeli tudi tamladi, je to vajina pravica. Še vedno pa lahko pomagaš otroku na drug način. In tisto o izsiljevanju, da ne bodo kasneje skrbeli zate, ja dobro, potem pa tudi dedovanja ne bo, a ne. Pa se proda komu drugemu. Želim povedati, da sama nisem za izsiljevanje v nobeni smeri. Še vedno pa menim, če bi sin in njegova pristopila na bolj vljuden način, kjer bi imel glavno besedo sin in ne snaha (ne v smislu tako bo, tako je itd.), bi avtorica razmislila o možnosti sobivanja z njima.

kakršna mati, takšna snaha! Še vedno je bilo tako! Sin si vedno izbere tako partnerko kot ima mamo!

Poglej se! Očitno si nisi všeč!

Eni pravite: ko boš stara, boš sama v veliki hiši. Na obiske ti bodo le redko hodili. Vnukov ne boš videvala. Ne bodo ti pomagali, ko boš rabila pomoč. Itd, itd.
Torej, po vaše: Daj mi hišo, če ne… To JE čustveno izsiljevanje.[/quote

Ni izsiljevanje.Če ti gledaš stran, ko ima tvoj otrok težave, potem naj tudi otrok gleda stran, ko jih boš imela ti na stara leta.
Komu boš pomagal, če ne svojemu otroku?
Lahko si pa oprtaš bajto in jo odneseš s sabo v nebesa.

Otroci se naj po tvoje potikajo po svetu, plačujejo drage najemnine, ta stari bodo pa sedeli na denarju in plačevali stvari iz obresti, ker imajo toliko denarja na banki? Tudi tak primer poznam.

Mene tudi čudijo zgornji odgovori. Ne morem verjetni, kaj vse eni pričakujete od staršev in s tem celo pogojujete obiske vnukov in skrb za njih na stara leta.

Ne vem no. Hiša ni primerna za sobivanje, potrebni bi bili gradbeni posegi. KDO PO VAŠE, NAJ JIH PLAČA?

In, če bi jih, recimo, plačala ta mlada dva (čeprav ne vem od kje, ker sta še študenta), ali naj potem avtorica še na njih prepiše hišo? Pa, da gresta ta mlada dva slučajno narazen, KDO BO POTEM IZPLAČAL vd SNAHO?

Ali naj vse to sfinancirata avtorica in njen mož?

In to vse, samo zato, da bosta nekoč v prihodnosti imela nekoga, ki jima bo nekaj prinesel iz lekarne?

Ene ste res poknjene v glavo, da ne napišem še kaj hujšega.

Zanimivo, kako ste napadle avtorice, nobena pa še trznila ni ob tem, da si je praktično tujka hotela prisvojiti nekaj, kar ni njenega. A ve bi tudi kar prišle v bajto na obisk in si zamislile – aha, jaz bom pa kar zgoraj??? Se verjetno najprej izreče vabilo, se vam ne zdi? Potem pa dalje, ne obratno. A so tamladi tole bajto zgradili ali so jo tastari? Moja hiša je moja svetinja in nihče ne bo odločal, kaj se bo zgodilo Z MOJIM IMETJEM. Sama in boga v veliki bajti? Za prodajo še niste slišali?

[/quote]

Imajo vse možnosti priti do nepremičnine, tako kot si prišli starši. Verjetno s krediti in odrekanjem. Ali je to preveč za pričakovat od današnje generacije? Kakšno zvezo sploh ima imetje staršev? Saj je njihovo!

Takšne neumnosti pa še ne. Sploh ni vredno komentarja.

[/quote]

Se pravi ti si jemlješ pravico, da odločaš o imetju svojih staršev?

Ni ti dovolj, da sta skrbela zate, te izšolala … sedaj ti MORATA še finančno pomagati, čeprav si odrasla in opravilno sposobna? Ker po tvoje imata denar, ali pa imetje, sta ti ga dolžna dati? In s tem pogojuješ svojo ljubezen in skrb za njih?

Fajn hči si, res!