ko pride vd”snaha” na idejo
Najprej se usedita s sinom dol. Ko boste z njim rešili, povabite še drugega otroka in šele potem sinovo partnerko. Jasno povejte, da se hiša ne bo preurejala. Preveč je stroškov.
Upoštevajte, da imate dva otroka. Obema enako. Še tako so potem razprtije in kreg. Predobro poznam.
Saj se vidi, ne maraš je, ker ti je ukradla sinčka.
Naženi ju čimprej, njo, čarovnico in slabiča, ki te je zaradi nje očitno zapustil. Samo tako boš našla svoj “mir”. Maščevanje je sladko, kajne?[/quote]
Samo ti pa si bolna na umu.
Sinu bom pomagala po svojih močeh, za osamosvojitev bo dobil lepo finančno pomoč, ne bom pa dala zgornjega štuka!
S kom bo živel in kako bo živel je pa njegova osebna odločitev, me bo pa bolelo, če mu ne bo šlo dobro.
Ja pa tudi sama bom živela s kom bom hotela.[/quote]
Če ne bi tako grdo pisala o dekletu, bi ti človek še verjel. Si lepo napisala, da hčerko in tasta bi pa sprejela.
Očitno se še predobro zavedaš, da jima delaš krivico, sicer ne bi sem gor pisala o tem in iskala potrditev svojih dejanj.
V tujini so malo drugačne razmere, primerjava je neumna.
Avtorica, gotovo je takšna varianta za mlade najcenejša in največkrat edina možna. Če sta se odločila, da bajte ne bosta pustila uredit, OK, ampak potem imejta iste vatle tudi pri hčerki.
Ko bosta stara in bolna pa ne računajta, da se bodo otroci vozili k vama in vaju pedenali od spredaj in zadaj, imeli bodo svoja stanovanja, kredite, vsak evro se jim bo poznal – tudi za bencin.[/quote]
Kok bedast odgovor! Starši so svoje opravili: vzgojili otroka do samostojnosti (in poklica?). Zdaj je na otrocih, da se znajdejo v življenju in si ga uredijo po svoje, če jih starši niso pripravljeni doma gledat (do česar imajo vso pravico).
Ko bodo pa starši stari, pa to ne odvezuje otrok njihovih obveznosti, ki vključujejo tudi skrb za starše – se mi ne da pisat kaj to vključuje, pa tudi najbolj poučena nisem …
p.s. Ene ste napol pismene, nikjer ne piše, da sta starša gradila hišo za več generacij, pač pa piše, da bi jo morali “dvigniti” …
Pa kaj nas briga ali sta se prav odločila ali napak. Kako naj vemo, zakaj sta se odločila kot sta se. Toliko obsojanja skoraj vseh po vrsti, ker avtorica in njen mož nista pripravljena v skupno življenje z mladimi in ker predvidevata, da s snaho ne bi dobro furali. Kaj ni tako bolj pošteno kot strinjati se danes in pristati na vse, že nekaj let pa jokat, kako sta z možem želela pomagat v upanju, da bo vse v redu, da bosta tamlada hvaležna, zdaj pa tole.
In kaj odgovarjate, verjetno taiste kot v tej temi, v temah, ko so odnosi starih in mladih, ki živijo v isti hiši slabi, težavni, nevzdržni? Kako se naj tamladi spućejo iz bajte in si zgradijo svoje domove. Naj gredo v podnajem in se ne šlepajo na tastare, ker je sobivanje mladih in starih itak obsojeno na propad. Imam občutek, kot da sem se znašla na čisto drugem forumu.
Primerjat danasnjo gradbeno-stanovanjsko situacijo s tisto 30+ let nazaj pac ni na mestu. In niti ni postena.
Ja, res avtorica in kolericen moz odlocata o tem kdo bo lahko v njuni hisi, o tem ni dvoma.
Zase vem, da bi zamerila, ce bi tast in tasca mojemu mozu pokazala vrata in mu ne bi pustila ziveti v zg. stanovanju. Ravno ne bi se trudila z obiski in pomocjo, ker sta jo pac tudi onadva odrekla nama. Tako je v zivljenju. Avtorica odloca o svoji lastnini in je cisto Pijana od moci, ki jo trenutno ima. Snaha bo pa odlocala o obiskih in stikih z vnuki. Pa se izenaci.
Avtorica pa bo sama zivela z zavedanjem, da ima raje hcer in njenega delovnega priliznjenca hinavskega.
Si kontrol frik in obsedenka s cistoco. Po moje si iz nasih krajev, kjer je cistoca doma cez vse. Ni vazno a si na smrt bolna ali zdelana, bajta mora biti sterilna. Enim nam pac ciscenje ni prioriteta.
Prav sta naredila. Jaz bi tudi rekla ne. Moj je že rekel, če bodo kdaj otroci, da doma nebo noben ostal. Ni šans, da jih bom še do smrti gledala v isti bajti. Samo pri nas mora kao sin ostati doma pa take bedarije. V tujini se mladi odselijo v tujino ali pa vsaj v sosednje mesto. Nekateri živijo od staršev tudi po nekaj 1000 km stran. Pa so vsi srečni. Ni fora v tem ali bi tamlado marala ali ne. Pač to je to. Midva si bova hišo uredila po svoje in bo tako tudi ostalo. Noben sinko ali pa tamlada mi ne bosta strehe dvigovala. Pa kaj še. Na svoje je treba čimprej. Jaz sem kufre spokala nekaj mesecev po maturi in ne grem več nazaj. To da starši ter odrasli otroci skupaj živijo v isti hiši meni sploh ni normalno. Potem so pa problemi. Boljše, da spoka kufre od doma sedaj kot pa da boste imeli čez pol leta probleme.
Seveda imata pravico brez obsojanja reči, da želita lasten mir. Kam pa pridemo, če še z lastnino ne smeš rapolagati, kot želiš. Nihče vama tega ne bi smel zamerit. Če nekoga nočeta pri sebi, je to to.
Zameril bi lahko edino sin, če bo hčerka dobila precej več pomoči od njega.
Tiste, ki pravite, da potem ne bo pomoči. Kot jaz vidim, je ravno obratno. Tisti otrok, ki so mu starši več vtaknili v rit, na starost staršev ne povoha, tisti, ki so ga pa vedno imeli za manjvrednega, je tisti, ki je na klic, ker so mu vcepili občutek krivde.
Ne pravim, da je pri vas enako, pravim pa, da to, da enemu otroku vse vtakneš v rit, ni nobeno zagotovilo, da te bo na starost povohal pred zapuščinsko razpravo.
Javilo se je tudi nekaj solidnih primerov podobnih snahic, zato upam, da so ti ti primerki še utrdili odločitev. Ne sekiraj se, naredi tako, kot se ti zdi prav in živi po svoje. Če kdo zameri, pa naj.
Čaki, čaki. A ti bi kar prišla k fantovi družini in rekla, tako draga tast in tašča, jaz sem se odločila, da boma mi2 pri vas malo dograjevala. Tako je, vaša hči bo šla k fantu. Me ne zanima, če se fantovi starši starši stiskajo v enosobnem stanovanju. Takšna je tradicija. Če ne bo tako, pa boste na stara leta sami, vnukov pa bolje, da ne omenjam.
In jaz osebno, če bi imela moja tašča obsedenost ali s čistočo ali s čim drugim, plus tega, če bi začutila, da ji nisem najbolj pri srcu oz. da ji misel o sobivanju ni všeč, ne bi niti malo vsiljevala, sploh pa ne v njeni hiši. Prav tako meni ne bi bilo všeč, da bi nekdo odločal, kaj se bo delalo na mojem, pa če gre to za snaho, hčerko ali sosedovega Frančka.
Tiste, ki obsojate avtorico, priznajte, ste snahe, ki vam tašče in tasti kravžljajo lase, kajne?
V tujini so malo drugačne razmere, primerjava je neumna.
Avtorica, gotovo je takšna varianta za mlade najcenejša in največkrat edina možna. Če sta se odločila, da bajte ne bosta pustila uredit, OK, ampak potem imejta iste vatle tudi pri hčerki.
Ko bosta stara in bolna pa ne računajta, da se bodo otroci vozili k vama in vaju pedenali od spredaj in zadaj, imeli bodo svoja stanovanja, kredite, vsak evro se jim bo poznal – tudi za bencin.[/quote]
Ma bejži- sva šla z mojim v najem, potem se zapufala do grla. V tujini ni nič drugače. Pa bi lahko ostala pri starših. Pa ne mi s temi bedastočami, kako so strejši sami in v prevelikih hišah. Moja mama kljub starosti želi ostati na svojem, ker je navajena svoje hiše.
Upam, da bo naša generacija doumela, da je potrebno varčevati za starost, da si bomo lahko privoščili oskrbo in ne se našim otrokom obesili za vrat.
Pa še nekaj me čudi tukaj gor- da vas toliko od staršev pričakuje reševanja stanovanjskega problema. Veliko parov moje generacije (35 -40 let) se je zapufalo, da so prišli na svoje. Tudi če gledam moje sorodstvo, so ostali doma predvsem taki, ki se obešajo na starše. Sedaj pa poslušam starejše, kako bi bilo treba obnoviti fasado, streho,… Pa tamladi niti slišati nočejo o tem…
Se vidi, da vecinoma pisejo prisklednice… ki itak nikoli ne bodo pomagale ostarelim, ker bodo ze pravi cas nasle neki izgovor.
Starsa delata edino pravilno, ce od mladih pricakujeta popolno osamosvojitev. Ne nazadnje je to cilj starsevstva.
In mimogrede, mansardarce, stara dva lahko hiso prodata, se preselita v stanovanje obvladljive velikosti in si iz razlike placata pomoc. Ce je v mansardi pijavka, ki komaj caka, da se stegneta, odkar nista vec koristna, pa ne bi mogla prodati.
Torej. Mene tudi moti, da omenjaš, da imaš še hči. Ker je prav hčer. Tožilnik. 😉
Glede vsega drugega se pa strinjam s tabo, za živo glavo ne bi živela ne s svojimi ne z moževimi starši, ne si sinovo ne s hčerino družino (sicer še nista niti slučajno tam, ampak – nope, ni šans.) Z veseljem v isti državi in mestu, pogojno tudi v isti ulici, v isti hiši pa ne. Saj se jima da kako drugače pomagat, ne da jih imaš doma. Odrasli mladiči morajo iti na svoje.
Tisto, da ne bosta sama na starost, če jima ne dasta pol hiše, pa – lepo vas prosim. Si bosta pa plačala nego, a ne? Če imaš otroke, ki skrbijo zate samo zato, ker imajo pol hiše, je za vse vpletene bolje, če si najameš profesionalca, ki nego opravi strokovno in brez užaljenosti, ker si še zmeraj živ in zato ne more še do druge polovice hiše.
In pred tem bosta še petindvajset let živela v miru, brez slovenske folklore o taščah in snahah. Neprecenljivo.
🙂 če ju boš vzela v hišo, te bo čez nekaj časa snaha blatila po monu in se bodo vsi strinjali z njo, češ kakšno tečno taščo ima (ter pametovali, naj gre z možem proč in da bo šel, če ni mamin sinček, pa še izplačati ju boste morali za vlaganja).Trenutno pa pač veljaš za slabo, ker je nočeš v hiši:) tu se gre za vlaganje v hišo, pa že zdaj se ne marata, to bodo sami problemi. Sinu povejta, da menita, naj poskusi zaživeti z njo nekje sam, čez nekaj let in ko bosta privarčevala, in če bosta še skupaj, pa se boste glede na to, kako se boste razumeli, skupaj z njim in svojo hčerko pogovorili kako dalje. Hčerke se lažje prenašajo z mamami, če ostanejo doma. Če se le da, pa na svoje ustvarjat svoje navade in poskrbeti, da imajo otroci lepe spomine.
Lahko pa poskusite zaživeti za kakšno leto skupaj v skupnem gospodinjstvu, takrat pa ponavadi poči, pa se vsi pričnejo zavedati, da niso za skupaj. Najbolj pa bo trpel sin.
Avtorica, vsekakor si v težki situaciji. Težko rešiš tako, da bo volk sit in koza cela. Pri nas imamo takšno hišo, da jo je skoraj nemogoče prurediti v dvostanovanjsko. Bodo pa otroci, ko bodo začeli urejati svoje gnezdo, dobili nekaj finančne podpore. Ne za celo hišo, nekaj deset 1000 € pa. Potem pa naj naredijo kar želijo. Tudi naša parcela je dovolj velika (nekaj čez 9000 m2) da si 2 gor postavita svoji hiši, če bi že bila sila.
V resnici sem vedela, da bo odgovor ne. Samo sem hotela, da tvoj sinek spozna on hard way, da se bo moral ločit od mamine joške in da clean cut narediš ti, jaz pa ostanem tista tadobra in tafajna, ki ga je podpirala v njegovih fantazijah, kako bi ljubica in mamica živele pod eno streho, kofetkale cele dneve in pekle piškote.
Sedaj mu moram samo še obzirno vcepti v glavo, da njegova sestra ni nič kaj več vredna in če ona dobi mansardo bi lahko njemu vsaj dali za pol stanovanja.
Hvala tašča, da si sineku rekla ne in ga s tem na hard way odtrgala od svoje joške ter naredila clean cut.
Cele dneve mi namreč onanira na idejo, da bi živela nad njegovo mamico – ko bi poseksal mene, bi lahko hitro skočil k mamici na štrudelj in kavico, potem pa nazaj v posteljo na drugo rundo.
Tako si ga lepo postavila na realna tla namesto mene, jaz pa sem pri tem ostala v njegovih očeh še naprej dobra, mila, draga in prilagodljiva ah in oh in sploh deklina, ki je žal njegova mami ne mara – smrk kakšna krivica se mi godi.
.
.
.
Sedaj mu moram samo lepo počasi vcepit še idejo, da je on moral it od doma, sestra pa je dobila pol bajte zastojn in kaj se to pravi, če te on ni dovolj dober, da bi se mu pomagalo pri osamosvojitvi.
Hvala tašča še enkrat!
Vedela sem, da lahko računam na tebe!
cmok