Torej ste škrti. Res ne vem kje je problem da se plača tisti ušivi drobiž….
[/quote]

Vi ste pa izkoriščevalci, če za posojanje zvezka pričakujete tako plačilo. Razen če boš poleg tega še fotru, ki ga bo prišel iskat, povlekla k****.

Če to postane ustaljena praksa in ne gre zgolj za enega samega učenca/učenko..
Šola kot ustanova nosi del odgovornosti, da takšna dogajanja tolerira oz ignorira.
[/quote]

Ti si pa malo pomešala pojme. Posojanje je stvar dobre volje in ne dolžnost. Je lepo in običajno gre tukaj za recipročne odnose. Danes pa je žal na šolah tako in to so šole same dopustile, da je raznih izjemkarjev še pa še. Saj so napisali mnogi v odgovorih, kakšne zvezke so dobili nazaj. Včasih smo lepo prepisali med odmori manjkajočo snov, danes pa se lahko vse v 10 sekundah poslika in potem prepiše doma.
Danes je povsem drugačna slika v šoli, kot pred 30 leti. Imaš odločbarje, statusarje in nekaj “navadne raje”, ki pri vsem najbolj nastrada.

Ti si pa malo pomešala pojme. Posojanje je stvar dobre volje in ne dolžnost. Je lepo in običajno gre tukaj za recipročne odnose. Danes pa je žal na šolah tako in to so šole same dopustile, da je raznih izjemkarjev še pa še. Saj so napisali mnogi v odgovorih, kakšne zvezke so dobili nazaj. Včasih smo lepo prepisali med odmori manjkajočo snov, danes pa se lahko vse v 10 sekundah poslika in potem prepiše doma.
Danes je povsem drugačna slika v šoli, kot pred 30 leti. Imaš odločbarje, statusarje in nekaj “navadne raje”, ki pri vsem najbolj nastrada.
[/quote]

Pišete pravzaprav enako kot sem sama omenila.
Slika v šolah je danes nažalost drugačna in sokrivda da je tako pada tudi na ustanovo kot je OŠ.
So seveda še ostali udeleženci oz sokrivci da je tako (domače okolje in odnosi v družini), a vseeno, je precej žalostno, da se to tolerira in je vsem vseeno.
Konec koncev ne gre za dolžnost niti za fizično posojanje (imajo platforme, kjer si v par sekundah lahko pošljejo poslikano), ampak za neko osnovno empatijo (tudi jaz kahko kdaj zbolim in takrat vem, da bodo tudi meni poslali obdelano snov)..in da tega niso sposobni dojet, tudi en sam samcat iz razreda, je zelo zaskrbljujoče.
Vzgajamo generacijo totalnih egoistov in to se nam vsem kot družbi (njim se bo itak) zna še kako maščevati.

Ker otrokom krojite življenja ni več samostojnosti, ne znajo se več ničesar dogovorit in živijo v popolni utopiji. Ljudje božji, pustite otrokom otroštvo, pomoč sovrstniku in druženje. Upam, da se ti tvoja dobrota povrne in ti otrok zaračuna vsakomalenkost, ki bi morala biti del nalog doma.Super starš le tako naprej.

Moj otrok je v sedmem razredu, pa me mama od njegovega sošolca kliče, če bi JAZ pogledala, poslikala in poslala kaj so delali v šoli.. Ste mame že čisto zmešane.

Se huje ker danes lahko to resis tako, da ti poslikajo snov v zvezku in pošljejo a tudi tega moj sin ne uspe nikoli dobiti…je prevelik napor! 😡

Verjetno je problem v vasem otroku zakaj mu nihce noce pomagati. Itak si prijatelji vedno pomagajo med samo, seveda ce jih ima… ce pa jih nima pa razmislite zakaj jih nima. ponavadi sta za spor potrebna dva… Vedno nekje tici razlog

Ni nujno. Pri nas je tudi tako. Najprej sem res verjela, da je problem pri sinu, potem pa sem videla, da imajo enake težave tudi ostali. Mulci, ki so sicer kao prijatelji, so enostavno preleni in mislijo, da bo že kdo drug poslal fotke. Sin vedno pošlje, če ga kdo prosi, samo ko sta ga pa ene dvakrat dva sošolca ignorirala in se izgovarjala, da nimata časa, pa tudi njima ni več poslal. Ostalim pa še vedno. Tudi sošolke (joj, kako težko jo je bilo prositi, pubertetniku😀) so dosedaj vedno odgovorile. Samo tisti kao najboljši kolegi ne. Go figure, lenobe lene… Očitno mislijo, da to ne spada v kategorijo prijateljev.

Meni se zdi to zelo žalostno kakšno generacijo ustvarjamo. Zavedam se, da smo si potem na trgu dela konkurenca, ampak kje je pa vzpodbujanje kolegialnosti. Podoben primer sem doživela že pred leti v 1. letniku faksa. Sošolka iz paralelke v SŠ mi je ob prošnji, če lahko prekopiram zapiske prejšnjega predavanja, ker me ni bilo iz zdravstvenih razlogov, zabrusila, da zdaj pa nismo več prijatelji, ampak rivali in naj se znajdem drugače. Dobila sem nato zapiske od hvala bogu isto mislečih kot jaz. Vsaka šola nekaj stane. Tako sem še z večjim veseljem pomagala tistim, ki so kdaj meni. Otroke je potrebno naučiti vzajemnosti, medsebojne pomoči. Na koncu se vedno izkaže, da to kar seješ, potem žanješ.

Zdravo,
Mislim, da bi bilo super če bi tvoj otrok hodil in pridno sodeloval v šoli. Da bo vsaj na medover lahko pisal v bolj pravilni slovenščini.
Lp

Tudi meni je prav grozljivo, v kakšne rivale se spreminjajo te generacije. Solidarnost bi morala biti vrednota. Na dolgi rok se tudi vedno splača. Če ti pomagaš nekomu, lahko računaš na njegovo pomoč, vsaj v večini primerov se vrne. Tako se sklepajo tudi prijateljstva in partnerstva, ne pa da se mladi kot krave na sejmih ponujajo po spoznavnih portalih.
Moj otrok ni bil nek biser glede zapiskov in se je včasih šlepal na zapiske sošolk. Je pa rad pomagal pri snovi in drugače, veliko zastonj inštruiral, zdaj pa komu pomagal tudi pri zaposlitvi. Tudi na faksu so si vedno pomagali in se te vezi nadaljujejo še danes, ko so že po službah. Upam trditi, da imajo iz teh vezi tudi podjetja koristi.

ko si med seboj pomagajo, pač izrinejo nekoga drugega. Ne vem kaj se čudite. Zakaj pa vpisujete sončke v vse mogoče športe, kjer potem tekmujejo in dobivajo masten denar?
Za kolajne so tekmovali samo v socializmu, sedaj je vse denar in denar.

Sama sem bila v srednji soli med pridnimi, moji zvezki so potovali povsod, tudi do pridnih. Ne samo to, tudi instruirala sem jih, brez tezav. In ko so dobili dobro oceno, sem se veselila bolj od njih. Vsak si sam kroji svojo pot, ce je nekdo od njih uspel, ne pomeni da jaz zaradi njega nism. Nevem kaj bi v zivljenju dosegla z nesramnostjo. V tem konkretnem primeru gre za poskodbo, ki se lahko zgodi vsakemu, zakaj si nebi pomagali med sabo. Meni osebno se je vse povrnilo na faxu, ko sem imela tezavr in so se nasli drugi sosolci, ki so brez tezav in pritozevanja pomagali meni. Mislim butasto do konca, da sr vam pomoc zdi izkoriscanje, razen ce ste eden tistih, ki ni imel nobenih prijateljev.

Saj ne morem verjeti kar berem. Moja hči je v srednji šoli med najbolj pridmimi, lepo piše in vedno posoja, skopira, vse brezplačno, logično. Pa kaj smo prišli da bomo vse računali? Fuj ljudje

No, pri nas ni tako. Je čisto tako kot v starih časih.
Če kdo manjka, se mu snov pošlje po mailu, ravno tako delovni listi. Če kdo rabi za posodit knjigo, se mu jo posodi.
Če gre komu snov slabše, pride k nam domov in se skupaj učijo. Včasih vskoči tudi kdo od staršev in pomaga pri učenju.
Še nikoli se ni zgodilo, da kdo ne bi želel pomagati ali poslati zapiskov.
Je pa res, da smo mi veliko pošiljali in tudi nam so veliko pošiljali.

Žalostno je, kar pravite. Drugo ne preostane, da prosi več različnih sošolcev tudi, če niso najbolj pridni in nekaj skupaj sestavi, ali učiteljico vpraša, s čim si lahko pomaga.
Moja sinova vedno posodita, ker jima pravim, da so manjkajoči na slabšem, ker niso slišali snovi. Pa tudi sicer, če se učiš in/ali si pameten, ti čisto nič ne škodi, če nekomu pomagaš. Ta te ne bo dol porinil. Dlje ne prideš, če po drugih hodiš; in se ne bojiš konkurence. In to nima veze s socializmom, ampak s človekom in njegovo moralo in poštenostjo.

Ja, se strinjam, v bolano družbo gremo. Toliko bolj žalostno je to zato, ker smo skupaj lahko veliko močnejši in lahko naredimo dejansko kaj dobrega za svet, kot pa vsak zase. Ogabni ljudje so mi te, ki se ne zavedajo, da je vsak posameznik pripomogel k temu, da je tudi njihova denarnica debelejša. Še oblj gnusno mi je pa, ko te ljudje potem prosijo za pomoč, ko jo sami potrebujejo, takrat pa pričakujejo vse. Bolj kot bomo vsi izobraženi, bol j kot si bomo pomagali, bolj bomo srečni in večjo vrednost bomo imeli. Bolj kot bomo eden drugega poniževali, uničevali, zasmehovali, bolj bomo postajali izpirjena brezsrčna družba. Če najdete kraj, ki gre v drugo smer, prosim sporočite, ker ne želim živeti v takem svetu, v katerega se družba spreminja. Na svetu smo različni ljudje, in škoda ker nekateri ljudje v tem vidijo strah, namesto priložnosti.

Še kako drži. Ne vem zakaj se forumaši tako čudijo….

Ah ja. V tem primeru gre najbrž za učenca in njegovo mati, ki to redno izkoriščata. Tudi pro nas je bilo tako in to smo občutili na lastni koži. Mulc je bil hemofilik, nikoli v šoli, če je pa že bil pa noben dan celih 6 ali 7 ur pri pouku. Doma brez razloga, zmišljevanje vse boga, samo v šolo ne. Ko je bil v šoli samo nagajanje. Pa smo mi prišli na šolo kot novi in naša hči ni poznala situacije v razredu, 8kjer so ga bili že vsi siti…je pač posojala zvezke. Ampak ne njemu, pač pa njegovi posesivni materi, ki je na koncu snov za prepisovanje zahtevala že kar po mailu ali pa msng….skratka povsod. Mi bolj dejavni v popoldanskem času, skozi samo lovljenje za zvezke in snov. In en dan mi je počil film….jaz razumem, da nobeden ne pisodi.

V bistvu mi je fascinantno, kaj vse prihaja izpod rok ljudi in kako se mešajo različna mnenja, pa saj je vsak do njega upravičen.

Za marsikoga 30-40€ ni “ušivih”. Šola ni delo, da se bodo zapiski od enega dneva ali pa enega tedna plačevali. To ni predaja originalnih datotek podjetju.
Po nepotrebnem se obnašamo do otrok, kot da so mali odrasli; šola je zadolžitev in prav je, da so zvezki urejeni. Kjer niso pa obstaja vsaj malo morje razlogov, v katere se nihče nima pravice vtikat in to je že druga sfera. Po nepotrebnem tudi poveličujemo te svoje male zakladke in rožice in žabice in po eni strani imamo pandemijo otrok, ki so s to šolo od doma postali še enkrat manj pismeni, na drugi strani pa se je razvil kult še hujšega negovanja ega otrok. Zakladkov, rožic in žabic, ki bodo zrasli gor z miselnostjo kako so posebni in potem se šele začnejo prave težave.

Odštejmo vse “ni več socializma” in v kakšnih časih živimo. Starši, na nas je ta vzgoja. Na nas je, da se otroci naučijo deliti, naučijo sprejemati, naučijo biti solidarni. Dajanje zapiskov nima nobene povezave s socializmom, tu je nekaj hudo narobe v glavah in s sistemom, ki ga je šola vzpostavila. To, da se mora šola vmešati pri neki tako banalni stvari kot so zapiski za par ur pouka je absurd. In to, da se vam veliki večini zdi sprejemljivo plačilo, sprejemljivo da “vsak se briga samo zase” itd. – ja, zato smo tu, kjer smo. Nekaj povsem običajnega je, da si otroci med seboj pomagajo in ja, ena kava in ena čokolada še nikoli nista bili odveč, ko nekdo v taki situaciji priskoči na pomoč. Gesta za gesto.

Ker dokler obstaja ta miselnost, se tudi na prihodnjih generacijah ne more zgraditi nič obetavnega, če rasejo z zalivalko razmišljanja svojih staršev. Na koncu koncev: to so otroci. To so zvezki, ki jih boste čez 15 let našli v svoji kleti v škatlah in jih zavrgli, brez da bi se kdo še spomnil od kje katera packa in komu je kdo posodil modro barvico. To so reči, ki gredo mimo, zgledi pa vlečejo.

Vam želim vso srečo, da pridete do teh zapiskov, tudi če iz ne najbolj urejenega zvezka pod soncem. In samo pustite otrokom, da so otroci in jim bodite zgled, katerega bi si sami želeli imet, ko ste bili majhni. Tako malo je potrebno.

Če je to izreden primer v primeru bolezni, operacije ipd. ne razumem zakaj ljudje nebi dovolili svojim otrokom da posodijo oz. prepošljejo zapiske.
V primeru konstantnega izkoriščanja pa razumem zakaj nebi več pošiljali, v končni fazi ti dopizdi da se tvoj otrok trudi, sodeluje, se trudi, uči in na koncu posreduje nekomu nekaj s čimer tista oseba samo profitira.
Ampak če sem iskrena se to v OŠ nebi smelo dogajati. V OŠ se goji družbeno odgovornost, sodelovanje, čut za sočloveka. To je bolj pomembno kot pa kako bo kdo uspešen v OŠ. Še sploh od 1-7 razreda OŠ. Potem razumem da ne boš si obesil sidra okrog vratu, če se učiš za pike za naprej. Tudi šolske pedagoginje so namenjene otrokom, ki nečesa ne razumejo in jim pomagajo pri učenju.
Za srednjo šolo pa so otroci že dovolj stari da se postavijo zase in stojijo za svojimi odločitvami in sami povedo – ne ne bom posodil, ne ne bom delil. Čeprav če se to adamantno dogaja brez izjem in brez občutka tak postane črna ovca.
Otroci v OŠ sploh nižja stopnja si niso krivi ker ubogajo starše in ne pošiljajo zapiskov naprej. Otroci višje stopnje pa mislim da si po intelektu že zaslužijo razpolagati s pravico, da sami odločajo s kom bodo delili svoj trud in s kom ne – starši jim le pomagajo pri tej odločitvi v kolikor to potrebujejo. Zdi pa se mi bolano da starši postavljajo neke ultimate namesto otrok samih, celo ravnateljica se nima kaj vtikovati v samo dinamiko otrok in s tem ustrahovati ter pritiskati na njihove osebne odločitve. Če nekdo želi biti dober po srcu kljub izkoriščanju je njegova odločitev, ker s tem lažje živi kot da se krivi in živi pod stresom ker ne more sošolca pogledati v obraz in obrazložiti zakaj mu ni posodil zvezka. Vsi odraščamo v različnih tempih in na različen način. Pustimo otrokom biti otroci in se nehajmo vmešavat.

Ne vem koliko je sicer otrok star ampak v visjih razredih, srednji…jaz sem vedno bila ta pridna, to pa so doloceni izkoriscali. Tako da jim dam prav glede tega, tudi jaz sem zapiske dajala izkljucno frendom.

Mogoce si lahko prepise iz ucbenika, vprasajte uciteljco kje ste z snovjo pa naj tam najde ali pa na netu.

Kam starši peljemo te naše otroke. Ne zavedamo se, da bo naša usoda enktar v njihovih rokah. Ob taki vzgoji se nam slabo piše.

Ja, zelo žalostno je, da je treba za zvezke tako moledovati. Še bolj žalostno je, da mora zanje moledovato podravnateljica sama? Prvič je patetično, da ga je tako težko dobiti, da mora poseči vmes in drugi je patetično, da se ukvarja z vsebino z vsebino zvezka nekega učenca – to je v prvi vrsti stvar učenca samega in kvečjemu še njegovih staršev in eventualno dotičnega učitelja. In na nenazadnje najpomembnejše – starši ste dandanes že čisto zmešani, zgubli kompas, zdravo pamet in še binlahko naštevala, kar se tiče samostojnosti otrok. Pa kaj jih boste naredli dokraja nesposobne posrbet zase – naj si sami zrihtajo toti zvezek od enege sošolca, kateregakoli že – tak je to blo v naših časih (pa sem v 30ih) – vsaj imel par prijatlov v razredu, eden od njih ti je ziher posodil. In vsak je SAM rekel za zvezek, ne pa MAMICA! Nehajte s takimi, no, ker vse delate namesto njih in jih uničujete!!!

Zanima me, kje je tu beseda razrednika. Ko otrok manjka, se preprosto da enemu otroku tisti navaden kopir papir, indigo papir se mu je reklo nekoč in en sošolec ali sošolka lepo preprosto dela svoje stvari, na koncu ure pa odda kopirano snov razredniku, ki jo preda staršem. Fertik, brez drame za kogar koli. Obveznosti v delovnem zvezku pa otrok izpolni sam, ali ko se vrne v šolo skupaj z učitelji, Tako je pri nas in nikdar nobenih zapletov z manjkajočimi učenci. V čem je sploh problem, se sprašujem….