Koča v gozdu
… pa kaj bi kdo delal in s kom ! Ampak ! Joj , prejooj , strahota pa taka !
V tejle pravljično zameteni kočici je prostora le za deset ljudi – ležišči pa samo dve – vsem na očeh !
KAJ PA ZDAJ ?!
Res pa je nekaj – vsenaokrog je polno , prepolno dreves .
A kaj , ko so gola ….
KAJ PA ZDAJ ?!
Res pa je tudi to – v kočici je na pretek jedi in pijače , pa tudi družba je izbrana.
Tako se odpira dilema – na dvojno ležišče (hmm, hmm – konjak poganja kri po žilah 🙂
– ven iz kočice in med drevje ( brrrr)
– navali na pršutek ( mnjama !!!)
KAJ PA ZDAJ ?!
Ojej, Hubert, meni zmanjkuje domišljije, vendar mi je pravkar kapnilo nekaj v zvezi s to družbo ….. Čaki no mal, grem spit en konjak, da dam domišljiji “kriiiiiiiiilaaaaaaaaaa” ….. pridem hitro nazaj!!
Evo me spet tukaj: gremo naprej …
… sliši se nekaj o steklenicah terana, nekaj o kraškem pršutu ….. oh, in njej pride na misel nekdo, ki te stvari obožuje …… Zdaj oba prvič začutita tudi rahlo lakoto. Oh, če bi zdaj imela vse te dobrote ….. pa še topel kamin, pa še prijetno družbo ……rahlo se spogledata, nasmeh jima preleti obraz. Morda pa ne bo videti vse skupaj tako hudo … saj vesela, razposajena družba najbrž ne bo šla naprej …. mimo koče ……
M
… kje pa , saj vendar diši po domačem kruhu , pa teranu , pa PRŠUTKU , pa domačem štrudlu s cimetom in nageljnovimi žbicami :)))
…pa sliši se prasketanje polen v kaminu
… pa nekaj šumi v vejah o ogretih kozarcih z Martelom ( čeprav se v soju ognja znamka ne vidi dobro , ona ve , da on na kaj slabšega ne bi pristal )
… pa tudi družba ne bo večno …
… kaj pa svetlikanje snega v mesečini …
‘Bemtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, pa Casanovo… jest se ganjam po fabrk, pa čakam, da se kdo od kje pokaže, buljim na Sašotov post od zjutrej pa neč, potem pa enkrat kliknem na kazalo, pa vidim…. Hubert 60 postov v eni uri….. Buljim, kaj pišete, neč tema… evo sunce… včeraj sva z Angelam naredla Casanovo… Kriza, vi ste pa še hujš :))))))))))))))))) Andrejč, neč živlene dal za naziv :))))) Ga šenkam kuj naprej…. Ajd, dejte mal časa, da preberem…pa se beremo… popoldan vam bom pa že še kaj skuhal :))))) saj vas spet ne bo, tema, dolgcajt :)))
Ajd, nej se v koči dogaja naprej….
Čau!
Jani
….. ajd, gremo napej, Jani pravi, naj se zgodba v koči konča …….. kdo bo zdaj končal ……….. zgodboooooooo!! Kje ste, romantiki, avtorji ……..????
Mici, nič še nisi vskočila v ……… kočo??
Marija
Nisem rekel, naj se konča… dejte jo naprej pisat :)) ajmo, kje ste pa sploh ostal… bom pa jest probu kej napisat :)) sej ste vidli, od včeraj, mi kar gre.. a ne? :))))
Velik snega, pa toplih peči in prostorov…….. prasketanje ognja… duh po suhih drveh….. nežna senca na njenem obrazu…… toplota, ki prihaja od kamina ni nič v primerjavi s tistim kar greje v srcu….
Ajd, čau!
Jani
cmokca na vse konce :))
Marija, jaz zdejle šibam ko nora tukajle okoli, moram naredit vse za nazaj, pa še malo za naprej.
Ker potem grem. V kočo. No, ja, ni glih koča, ampak gostilna. Na žalost ne bo takole, kot se je začelo odvijat tukajle…
Bo pa zato MARTINOVA GOS, pa MOŠT, pa SLUŽBA, ki ne bo ravno najboljša družba – ampak, kaj češ. Tudi tako bo veselo!
Vi kar štrikajte naprej, da se mi bo potem, ko bom brala, kolcalo… Po tistem, kaj bi lahko bilo…
Pozdravček,
Mici