Koča v gozdu
Čer Jani! Ah, kaj bi jaz brez tebe…
Sledi zgodba…neskončno dolga…
Gorska koča…pravljica, romanično zimska idila. Zna biti lepše kot Benetke…Ah, Jani! Zakaj nisi nc napisu…?
Angel zna, pa se mu ne da. Sem se nekje prehladu, me kuha vročina, pa ajat moram med topu perje…še zaklada ni doma…ima spet izgubljene predmete tam v LJU…na faksu nekaj piše. Pesnik…Pravi, da bere…pisat se mu pa, ne da. Za naju pa ve, se nama ful smeji, ker resnico pozna…Kakšna zanka, hopla še ena uganka…***:)))
*KAJ JE TO ZAKLAD?*
Zakladi so zato, da nas čuvajo in mamijo. Včasih nas celo ljubijo. Zakladi so zato, da se zavedamo , da smo. Svojo vrednost poznajo. Tako, kot mi njihovo neprecenljivo ceno…zakladi so globoko v srcu zakopani, lopovi nam bi ji vzeli in za svoje imeli. Ampak to ne gre, saj se ve…
*To so Naši DRAGI ZAKLADI (žene, ženske, moški, možje, ljubimci, ljubice, otroci, izgubljeni predmeti…pa še kaj, to ve vsak sam!)*
Čuvaj svoje zaklade Jani! Vse preveč je na svetu ljudi, rojeni lopovi…
Lep večer še naprej! Glej film danes na POP TV…igra tvoja simpatija Meg Ryan…čedna ženska, dober film:”Pravi pogum.” Potem sledi pa Intervju z vampirejm…z Brad Pitt-om (lepoto), Tom Cruisom in eno lepotico, angeljsko, nebeško rajsko- vampirka Claudete-Claudia, lepota Kristen Duns…ki reče:”I WANT SOME MORE:::::Hočem še….KRVI:::::IIIIIIIIIIIIIII!!!!
Pa ni to hanibalizem. Je bolj vampirizem, veliko krvi. Pa dva igralca, kao ljubimca…Pa BANDERAS IGRA!!!! ŽENSKE BANDERAS!!!!!
ja. ja.ja.
Angel*
Angel*
Jani! a boš gledu?*
Čer Sašo!…Lepo znaš pisati…obvladaš, ni kaj dodati!
Nadaljevanje zgodbe…Koča v Gozdu…Ljubezenska zgodba…
************************************************************
Prasketalo je v kaminu…suha drva in vonj po smoli…kot bi smreke jokale. Joče tudi ona. Saj ne ve, zakaj? Od sreče ali od hrepenenja. Kakšno je tole njeno hrepenenje, brez utehe…zakaj so moški taki? Zakaj vedno pobegnejo, ko jim je najmanj treba…ostane iz mehke postelje in se počasi, kakor v snu pomika po zeleni preprogi…bose noge čutijo vso mehkobo volnene tkanine…kot bi hodila po rosni travi. Koraki so kratki in počasni, pesem in bolečina…stopi proti kaminu, najde stol, podoben foteju. Mehkoba blaga se zareže v njeno vitko golo telo…Zakaj joče? Pri srcu ji je hladno, ostala je sama…In on…odšel je. Še predno sta legla v posteljo, še predno sta se slekla…kar odšel je…Beda! Boji se, kot otrok je zbežal pred njo, jo pustil samo, nesrečno in obupano. Kaj pomeni hrepenenje brez utehe…? Nek obup, bolečino…krvavečo dušo in ranjeno srce. Sedaj se spominja dialoga:” Ne, Sara, saj veš, da ne smeva…ne moreva! Najina ljubezen ni prava. Ne more biti. Vse je zlagano. Jaz nisem zate, ne morem biti! Jutri odpotujem, pa otrok je na poti, pa moja Kaja ne ve, kje sem…pa sam ne smem biti več tu…!”
In ona. Molči. Ni besed, ni občutkov. Kako naj mu pove… da ga ljubi iz vsega srca? Kaj naj reče…Čuti svoje telo, čuti praznino in izsušenost, izčrpana je od vsega, od tega, da bo odšel in v ustih ima okus po žolču…Kakor koli je vse bilo in kakor koli še bo, zanj ni nobenega vprašanja več. Zdaj bo odšel, sama bo, naslonjena s hrbtom na vzglavnik postelje, napol gola, napol razkrita…
Niti slišala ni, kdaj so se vrata zaprla za njim. Samo praskletanje polen v kaminu, vonj smole…Kot bi smreke jokale. Naj gre. Mora iti. Boleče hrepenenje brez utehe. Praznina. Žgoča praznina…NIČ…ničevost… Pa niti vedel ni, kaj ljubezen je. Niti razumel ni, kako ga ljubi. Misli, da bo boljše, če vstane, je pomislila. Boljše bo, da se spraviš nekam, kjer boš ljubljena, namesto, da sloniš ob tem vzglavniku postelje, kakor tatica. Veliko srečo si imela. Veliko reči je hujših od tega. To čaka vsako, prej ali slej…Saj te ni strah, zdaj ko veš, da si prišla na vrsto, kajneda da ne? Ne, je rekla, zares ne. Ampak sreča je bila, da sem ostala sama. Še tega ne čutim, da ga ljubim…Dotaknila se je svojih las in jih pogladila z roko. Bilo ji je, kakor da bi ne bile del njenega telesa. Spet je pogledala vrata in pomislila:Nerada zapuščam to kočo, to je vse…Zelo nerada zapuščam to in upam, da sem vseeno naredila nekaj…Poskušala sem, kakor sem pač znala…Ma, želela, hočeš reči…No, prav, želela.
Leto dni sem čakala na ta trenutek.In veliko srečnega naključja je bilo danes, da sva se srečala v gozdu…Snežilo je, bilo je mraz, sneg je segal do pasu…pogrezala sva se vanj in gazila brez vsake želje kam priti…potem koča…kot v sanjah, gorska koča…odprta, zakurjena, pravljična…A se mi je samo sanjalo, jo je prešinilo skozi možgane…in nejgove besede:”Pridi…!”Kako mamljive so bile, zapeljive…Pridi, ne boj se…!” V sobi jo je prijel za roko, stisnil k sebi, začutila je bitje njegovega srca, začutila je njegovo vročo sapo na licu…za hip celo njegove pojube na vratu…Ni resnično, nc. Slaba zgodba. Kot v filmu..samo trenutek rajske naslade…potem jo pahne od sebe in gre…kakšen cepec! Naj gre…še žal mu bo!Ni se treba pritoževati, ko si bila srečna. Samo rada bi, da bi se dalo to, kar sem čutila videti, predati drugemu. Bog v nebesih, na koncu ga ni…Zdaj se pa umiri, si je rekla. Obrni se zdaj, dokler še utegneš. Poslušaj, še ena reč. Ali se spominjaš? Prvič sta se videla v mestu. Bil je prav prisrčen, otroško zapeljiv in hudomušno nagajiv…Bala se je, da bo začela verjeti sama sebi. Ali kaj čuti? Kot bi bilo izven čutno dojemanje? Bilo bi figo, si je rekla. Ni se hotela posloviti od koče. Obrni se Sara? Nato se je domislila, da ima v žepu plašča stekleničko in je pomislila: Privoščim si pošten požirek tega najmočnejšega in potem poskusim odditi. Vstala je iz stola, ali ko je tipala za stekleničko je ni bilo… Čutila se je še bolj osamljeno, ker je vedela, da ne bo niti tega. Sama sebi reče:”Dovolj Sara, odidi…noč bo, prišli bodo drvarji, ženska si, kdo ve kaj…”naslonila se je na komolce, hotela je vstati…Noge. Potipala si je nogi…hladni, kot bi ne bili njeni. Vstala je iz stola, prijela obleko in se kot v snu oblekla. Pogladila si je kodre, vzela plač, obula visoke škornje…na tleh je zagledala njegove rokavice…Želela jih je pobrati, sklonila se je…Ne, ne bom. Naj me kar zebe. Njegovih rokavic ne bom! Prijela jih je, počasi odšla proti kaminu in jih vrgla v ogenj…Ta zgodba je zanjo končana. Ampak zakaj potem joče? Saj nič ne čuti, ne sme…Čudovito je, da je odšel. Zares tega mi ni prav nič žal.
* (samo delno, Ernest Hemingway:Komu zvoni-*žal na to temo ne znam s svojimi besedami*)
“Kaj mišliš, (Sara) komu je laže? Tistim, ki verujejo v Boga, ali tistim, ki sprejemajo smrt kot naravno reč? Onim je to v veliko tolažbo, mi pa vemo, da se ni teba ničesar bati. Slabo je samo, če človek to pogreša. Umiranje je slabo samo, če traja dolgo in če tako boli, da človeka ponižuje. V tem je ravno tvoja velika sreča, vidiš? Tebe ni zadelo nič takega.”
*
nadaljujem:
Sara je odšla na mraz, zaprla vrata koče in zagazila v novo zapladli sneg…vedela je, da ni več poti. Vseeno je. Hodila bo, dokler bo lahko. V mrazu človek zaspi…Nič ne čutiš, saj ni kaj čutiti….
Upam, da ni predolgo, je pa žalostno.
Zahvaljujem se Sašotu za uvod, ostali napišite nadaljevanje zgodbe.
Lahko noč!
Angel*
PS: oprostite vse slovnične napake, ma se mi ne da šeenkrat brati!Pa saj nismo v šoli. Tam bi dobila 1.
Čer…Povej v čem je štos tvojih sporočil? Resnično ne vem…!A veš kje raste repa? Na polju. Pa korenje? Na vrtu. Pa ribe? V vodi. Pa pingvini? Na Antartiki. Pa eskimi? Na Antartiki. Pa čebele? Na forumu…. Pa Štrum…na ženskih nogah… lepih, dolgih, suhih…
Nočka!***ljubezen je ena velika zanka…uganka…
Angel
PS:14. november ob 16h…ja ali ne?
Reci, no. Ne moreš hud več biti…. sedaj veš resnico angeljsko…ljubim te!
In kje so angeli? Jih ni, ker v resnici ne živijo.
stumpantl napiše:
>
> a so kje kake ribe ???
Čer Naša draga Bisernica, Perlica! Jani je Jani, moj, moj, moj, Janči.!Štr…je pa drug moj, moj, Sašo bo pa tret moja, moja…
Ti si pa od vseh Žensk moja, moja….Pa Sara!
Nočka!
Angel
Perla napiše:
>
> wowwwwwwwwwwwww…
>
> ljubim te..ehhhh..hahahahah
>
>
> angel..kaj pa moj bratec Jani?
>
> a je on ze history..a si si omislila nekaj frisnega..a lej jo
> tičko…
>
> tko hit pozab??
> Ma ti si univerzal..yessssssss!!
Priznaj Angel, da je tale moja simpatija 🙂 Meg dobro odigrala 🙂 sme gledal, zdaj drugič, pa še tretjič, če bo 🙂 Ampak, Angel, ker sem bolj nežna duša :)))))))))) mi tisti vampirizem ni šel ne vem kako v slast, zato sem malo gledal, malo ne gledal…. res 🙂
Glede zakladov, mojih je nekaj v šoli, nekaj nad glavo (ista firma :)) Tvoj zaklad je pa verjetno do sedaj tudi že našel vse izgubljene predmete :))
Čau! Pa lepo imej 🙂
Jani
p.s Cmokca!
Ma kaj boš zvisu..hja odvisno kje misliš,če je to to..ne se sekirat..sej vsi enkrat prej ali slej zvisimo..hehehe
P.s. Če je to to bi bla jest vesela dragi moj bratec..zavriskaj do neba,naj te cuje cela fabrika.heheheheh
Sej veš tisto,nikol ne veš kedaj ti bo skocila za vrat in ti izpila vso kri..,verjemi mi in zajuckaj si eno,lahko ti pomagam,ker se mi dons tko poje..
poljubček objemček…
Jutro Jani!! Ma nisi, nisi, saj to veš sam prav dobro. A ne?**************
Jaz vem, da ti veš, da vem…brigajo me drugi!************************
Kaj bi jaz brez tebe?*******************************************
Angel* :))))
Jani napiše:
>
> Na pa imam, spet ne vem a sem zvisu al nisem zvisu :))
> neč več mi ni jasno, Sestrica, help, help, help…
>
> Jani
Jani? A misliš, da bodo naja oba pretepli? Mogoče linčali? Ali pa prosili, da nehava? A počakava še malo?
Ma briga me, naj se brigajo za sebe! Ženske naj pa pozelene ali pordeče, a ni vseeno!
Lupčaka, mojemu Janiju!****
Pa sončka!****
Pa veliko lepega!****
Angel!*****
Jani napiše:
>
> Yessssssssss!
>
> Lupčka :)))))))
>
> Jani