Koliko alkohola tolerirate pri partnerju?
Ti že veš, k si bla tolikokrat pijana.
Tako zmerno, kot iz potrebe.[/quote]
Jaz vem, ker sem ob takih pijancih rastla gor. In vem kolko hudega sem preživela v otroštvu.[/quote]
Saj sem ti že odgovoril.
Vsi, ki so živeli s tabo, so se zapili potem, ko jih je sila razmer prisilila v to, da živijo s tabo.
V alkoholu so vtapljali razmerje s tabo in vso tvojo rodbino. Očitno ste naporna familija.
Ne, ti praviš, da kdor ne pije pri hrani, ni normalen. Spet obtožbe, nič se ne nacejam, kozarček ali dva na večer. Nekajkrat letno, ker nisem vsak vikend zunaj.[/quote]
Lažeš. Nisem rekel tega.
Rekel sem, kdor ne spije kozarca dobrega vina ob dobri hrani, ne ve, kaj je dobra hrana.[/quote]
Jaz ob hrani ne pijem nič, ker vsakršna pijača (še voda, ker redči) spremeni ali celo pokvari okus hrane. Če pa ne to, pa vpliva na brbončice, na njihovo zaznavo jedi ter s tem spet vpliva na okušanje naslednjega grižljaja, definitivno ne v pozitivo. Sem poskusila, vrhunska vina, ne kakšne domače zvarke, ne govorim na pamet, pa ne maram vina sploh, enostavno mi je zanič.
Sicer pa, ne , toleriram načeloma nič alkohola. Vendar pa ne delam scen ne drame, če nekajkrat na leto spije kozarček. A govorimo o kozarčku, opitosti ne bi tolerirala niti pogojno.
Jaz vem, ker sem ob takih pijancih rastla gor. In vem kolko hudega sem preživela v otroštvu.[/quote]
Saj sem ti že odgovoril.
Vsi, ki so živeli s tabo, so se zapili potem, ko jih je sila razmer prisilila v to, da živijo s tabo.
V alkoholu so vtapljali razmerje s tabo in vso tvojo rodbino. Očitno ste naporna familija.[/quote]
Moja dva dedka oba pijanca, nasilneža, oba umrla pred mojim rojstvom.
Moj oče začel piti pri 15ih, pri cca. 25ih spoznal mojo mamo, naredil otroka. Torej bil že davno prej pijanec. Pred poroko, preden je naredil otroka.
Moja dva strica pijanca že davno davno pred mojim rojstvom.
Koliko alkohola tolerirate pri partnerju? Kolikor hoče, itak vedno popijem več kot on
Kako pogosto se napije? Mu ne štejem, kot tudi on ne šteje meni, ampak večkrat zmagam jaz
Ali vam je ok, če redno pije in koliko vam je tista meja, da je še ok? Vse mi je ok, samo da meni ne teži
Kaj pa občasni izpadi pijančevanja? Do kake mere in kako pogosto še tolerirate? Največkrat se ničesar ne spomnimm, pa še toleranca se mi je strašno zvišala
Ne, ti praviš, da kdor ne pije pri hrani, ni normalen. Spet obtožbe, nič se ne nacejam, kozarček ali dva na večer. Nekajkrat letno, ker nisem vsak vikend zunaj.[/quote]
Lažeš. Nisem rekel tega.
Rekel sem, kdor ne spije kozarca dobrega vina ob dobri hrani, ne ve, kaj je dobra hrana.[/quote]
Še predobro vem, da normalna debata s takšnimi ni možna. Pa lep pozdrav.
Skoraj vsak dan ob večerji spijeva po pol deci rdečega vina vsak. Flašo sprazneva nekje v tednu do desetih dneh. Zakaj – ker nama paše k hrani.
Potem si nekje vsak drugi vikend narediva oz naročiva aperitiv pred kosilom ali večerjo, jaz 1 dl martini, on 0,3 čisti single malt viski. To je pa čista uživancija v okusu. Zraven si dava malo slanih grickalic.
Nisem ga še videla pijanega; ene dvakrat v desetih letih je prišel domov, rekel da so s kolegi malo več spili (recimo tri viskje), sicer tudi če mi ne bi rekel, ne bi nič opazila. Le spat se je hitro spravil.
Jaz pa imam tako nizek prag med ‘uredu’ in ‘slabo mi je’, da kaj več na enkrat raje ne. Pivo spijem eno tamalo, pa je zadosti. Pa še to glih dvakrat na leto. Največkrat si pa deliva en Radler poleti, ko bolj paše.
No, jaz ne pijem. Prihajam iz nepijanske familije in izbrala sem si nepijanskega partnerja. V našem gospodinjstvu porabimo kakšne 3 deci ruma na leto za rumove kroglice, 2l vina na leto za omake in enih par piv na leto za polivanje roštilja. Pije ne noben od naju. Moj ima zelo negativen odnos do pijanstva, pijanosti in sploh učinkov alkota pa psiho, meni so vse alkoholne pijače ogabnega okusa. Resno bljak, vse po vrsti.
Sem pa namerno izbrala nepivskega partnerja, ker bi me tip, ki se sploh kdaj napije, močno odbijal. Pa tale mokra kultura pri nas mi je moteča, in sploh ni omejena samo na naše kraje.
Imam družinske prijatelje v Nemčiji in tudi oni in njihovi prijatelji, s katerimi smo bili v družbi, ga pridno žingajo. Tako pogosto, da so v moji definiciji na poti v ali že v alkoholizmu. Vsak večer, po pol litra, opotekanje nazaj domov… Niso dober znak. Ampak sicer pa “urejeni” ljudje, s karierami ali že v penziji.
Sem bila pa zelo pazljiva, ko sem si izbirala partnerja. Na pijači s tipom, tip spije 2 pivi pa prijavi, da je prej igral biljard in je že dva spil… Ne hvala za takega, adijo. Al pa greš na žurko s potencialnim tipom in se ga totalno napije, pol se pa še pijan domov odpelje. Sem zvedela vse o njem, kar sem rabila zvedet. Se pa najdejo tudi “suhi”. Takega sem si pa izbrala in sem še vedno zadovoljna.
po pravici povedano, meni je tole ogromno..VSAK dan kratkega, predvidevam žgano.. in pivo ali kozarec vina..se pravi morata redno kupovati pijačo…da ne zmanjka žganja in vina oz. piva..ker recimo eno vino se popije potem v nekje enem tednu..žgano(viski, vodka, konjak..ne vem), je pa tudi treba zaloge polnit, če vsak dan enega rukne…da moj vsak dan tolk spije, ga smatram za alkoholika..kot tudi tvojega…
meni je sploh tole s temi takratkimi sumljivo..da moraš enega takratkega vsak dan ruknit…mi imamo žgane pijače že toliko časa doma na zalogi, da ne vem, kaj z njimi, a se to kaj pokvari….če vsak dan enega rukneš, pa kar mora zmanjkat..se pravi kupujeta zaloge alkohola?
Toliko da se da normalno pogovarjat in je še vedno zabavna v debati. Itak pa ima sama mero, čez katero ne gre – jaz pa tudi.
Tako da mislim da – za naju – so vprašanje nerelevantna. Napije se nihče od naju skoraj nikoli (no vsaj v zadnjih 6 letih le enkrat ali dvakrat – pa še to samo toliko, da nisem za volan, ne pa da ne bi vedel kaj se dogaja ali ne zmogel stati na eni nogi).
Nobenih izpadov pijančevanja.
Midva z mojim spijeva približno enako… Med vikendom (sob in ned.) za kosilo vsak po en deci vina (včasih rdeče ali belo – kakor nama odgovarja…). V primeru, ko dobimo kak obisk, praznujem kak rojstni dan spijeva vsak en odmerek žganega… Piva ne pijeva, ker nama okus preprosto ni dober. No včasih, ko sva povabljena na kakšno večje slavje (poroka, okrogla obletnica) običajno spijeva kozarec šampanjca in potem še ob jedi en kozarec vina… Enkrat letno mogoče spijeva malo več, če greva na kakšno zabavo s prijatelji, ampak to pomeni, da se takrat morda malo bolj smejiva in potem doma hitro zaspiva – nikoli se ne napijeva, da ne bi vedela zase oz. bi izgubila nadzor nad najnim vedenjm… Sama sem mnenja, da pitje tudi, če je to dnevni kozarec vina ni preveč problematično, če človek nima težav, v primeru da tega kozarca ne dobi (torej pojav se v primeru, če en dan nebi spil tistega kozarca pojavila razdražljivost, agresija,…). Bi pa pripomnila, da imam srečo, ker moj mož nima tipične “moške družbe” (značilne za naše kraje) – seveda ima prijatelje/prijateljice (tudi jaz jih imam(, vendar so večinoma to najni skupni znanci in ko se vidimo, se dobimo kot pari, največkart pa se tako dobimo v zasedbi celotnih družin… Dodala bi še, da je dejstvo, da moški v povprečju več pijejo kot ženske, vendar je žal tudi pri ženskah alkoholizem probelm (veliko jih pije tudi naskrivaj)…
Na zabavah (službenih, privat) ne pijem, če vozim. Če ne vozim, spijem kozarec in to je dovolj. Ob prazničnem kosilu včasih deci vina, enako kak večer ob filmu.
Mož podobno, kako pivo več poleti in kak kozarec več na zabavah, drugače pa ne. Vsakega 1.1. prične s popolno odpovedjo alkoholu in traja tja do 6 mesecev in v tem času tudi zgledno shujša :). Odpoved alkoholu je bolj dokaz “zmorem”, kot pa potreba ali nuja. Včasih je bilo prav tečno, ker on ni pil, meni pa je zapasal požirek. Da bi zato odprla celo buteljko, mi ni bilo. Skratka, vinarska in ostala alko industrija od nas nima dobička.
Ne bo držalo.
Totalna odpoved alkoholu ne pomeni “zmorem” To pomeni “bojim se samega sebe”
Če se tako odločno upiraš vsakršnemu požirku dobrega vina, to pomeni, da se bojiš sebe, ker se ne znaš kontrolirati. To pomeni, da ne premoreš samokontrole, po drugi strani pa se bojiš, da bodo drugi izvedeli, kakšen karakter si v resnici. Ker v vinu je resnica. Marsikoga resnično spoznaš šele takrat ko kaj spije. Do takrat pa zgolj hinavi.
In večina vas, ki tako agresivno odklanjate in se upirate zmernemu pitju, to počnete ravno iz razloga, ker se bojite sebe in ker se bojite resnice. Bojite se iskrenosti in resničnosti. Bojite se,da bo kdo izvedel vašo resničnost.
Res zanimivo.. po zgoraj opisanem sva z mozem alkoholika. Midva spijeva cca 2 l vina na teden. Pri vecerji vsak kozarec ali dva. In za vikend pri kosilu. Pa tudi ne vsak vecer. Teran s krasa. Res si ne predstavljam piti sok ali vodo ob hrani. Zganja jaz ne pijem.. moz v glavnem samo v hribih en snops. Vsaih 1x ali 2x na leto pa kaksen kozarcek vec. Npr. Na zurki v enem veceru pol litrcka ali buteljka na osebo. Ja ne vem no.. a sva pijanca?
Ne bo držalo.
Totalna odpoved alkoholu ne pomeni “zmorem” To pomeni “bojim se samega sebe”
Če se tako odločno upiraš vsakršnemu požirku dobrega vina, to pomeni, da se bojiš sebe, ker se ne znaš kontrolirati. To pomeni, da ne premoreš samokontrole, po drugi strani pa se bojiš, da bodo drugi izvedeli, kakšen karakter si v resnici. Ker v vinu je resnica. Marsikoga resnično spoznaš šele takrat ko kaj spije. Do takrat pa zgolj hinavi.
In večina vas, ki tako agresivno odklanjate in se upirate zmernemu pitju, to počnete ravno iz razloga, ker se bojite sebe in ker se bojite resnice. Bojite se iskrenosti in resničnosti. Bojite se,da bo kdo izvedel vašo resničnost.[/quote]
Gospa je želela mnenje in ga dobila. Jaz nisem želela sodbe, pa sem jo dobila. Ni govora o odločnem upiranju požirka dobrega vina. Govora je o postu. To ni odločno upiranje, to je prostovoljna odpoved, ki je navadno ne spremlja muka. Ni govora niti o agresivne odklanjanju ne alkoholu, ne ničemer drugemu. Nekako tako mi polagate besede v usta, kot damam, ki teden dni pred poletnim dopustom stradajo in iščejo recept za -15 kg v petih dneh. Smo različni, a še vedno ljudje. Lep dan.