Ljubljančani in vaške bejbe
Napisi isto, ko se bo jamralo, kako komaj prezivite zaradi nizkih odkupnih cen, toce, vsake srne, ki mimo prileti ipd. Zdaj ali lazete, ko v takih temah dokazujete kaj vse in koliko imate ali lazete, ker ste pogoltni na se vec?
[/quote]
Spet gleda z mal zavisti na kmete.Tudi če je res našla kmeta še ni dolgo tam, ni nic napisala o zivini,o kmetiji nasploh, piše samo o tem kar vidi iz desetega štuka. Kako pa žvina doma kaj?
Ne vem, kako je na splosno, poznam pa ene par ‘postenih kmeckih zena’, ki so padle na sarm mestnih srajc in mozu nasadile roge. Torej ocitno le niso vse tako zelo zadovoljne s svojimi postenimi kmeckimi fanti. Nimam pojma, kaj jih je tako pritegnilo, ker je slo za tipe, ki se jim ze na dalec vidi, da so lovci. Mogoce so bile samo prevec naivne? Za eno vem, da se je potem locila, dve sta z mozem hodili na terapijo in pokrpali odnos, za ostale pa mozje verjetno sploh niso izvedeli za avanturo.
Govedarskega tepca takoj prepoznaš po tem, da serje čez Ljubljano in Ljubljančane. kmetojzlni resda navedejo razloge, a je, kot bi poslušal o kakšnem vragu iz bajke. Ko kmetavzarji fantazirajo iz zagnojenih kompleksov nezaupljivega, zatohlega, krščansko vaškega zahojenega uma, se rodi projekcija Ljubljančan, torej človek-hudič.
Na tem forumu pa tovrstni kompleksi kar špricajo.
Torej, izvolite mi ljubljanski prdec iz riti zainhalirat-poserjem se na vaše komplekse.
Napisi isto, ko se bo jamralo, kako komaj prezivite zaradi nizkih odkupnih cen, toce, vsake srne, ki mimo prileti ipd. Zdaj ali lazete, ko v takih temah dokazujete kaj vse in koliko imate ali lazete, ker ste pogoltni na se vec?
[/quote]
Ne prodajamo ničesar in tudi traktorja nimamo. Smo samooskrbni in nismo nobeni bogataši, imamo pa svojo svobodo, pridelka in mesnin dovolj, da ni treba hoditi v mesto.
V trgovino greva enkrat na 3 mesece po osnovnejše stvari kot so sol, moka, olje, sladkor, pa mogoče kakšna gazirana pijača, kava in čokoladna bombonijera.
Želela sem povedati, da je življenje zame na kmetiji raj proti prej, ko sem živela v stolpnici, ljudje tukaj so odprti in prijazni. Končno nekje, nekdo.
Če nisem bila namazana me je vsak gledal, da ne bom kaj ukradla s trgovine. Za vsak korak sem morala biti urejena in biti oseba, ki v resnici nisem in se dokazovati. Tukaj tega ni in počutim se pomembna, ker te ljudje cenijo kot človeka, poklepetajo s tabo, povabijo na kavo in pohvalijo. Moški so prijazni, se brigajo zase in za svoje družine, nisem missica a ne izgledam slabo, nobeden se ne vsiljuje in res mi je nepopisno lepo.
Ne prodajamo ničesar in tudi traktorja nimamo. Smo samooskrbni in nismo nobeni bogataši, imamo pa svojo svobodo, pridelka in mesnin dovolj, da ni treba hoditi v mesto.
V trgovino greva enkrat na 3 mesece po osnovnejše stvari kot so sol, moka, olje, sladkor, pa mogoče kakšna gazirana pijača, kava in čokoladna bombonijera.
Želela sem povedati, da je življenje zame na kmetiji raj proti prej, ko sem živela v stolpnici, ljudje tukaj so odprti in prijazni. Končno nekje, nekdo.
Če nisem bila namazana me je vsak gledal, da ne bom kaj ukradla s trgovine. Za vsak korak sem morala biti urejena in biti oseba, ki v resnici nisem in se dokazovati. Tukaj tega ni in počutim se pomembna, ker te ljudje cenijo kot človeka, poklepetajo s tabo, povabijo na kavo in pohvalijo. Moški so prijazni, se brigajo zase in za svoje družine, nisem missica a ne izgledam slabo, nobeden se ne vsiljuje in res mi je nepopisno lepo.
[/quote]
Zakaj torej cutis tako strasno potrebo, da pljuvas po drugih in si tako dvigujes samozavest? Clovek, ki je resnicno zadovoljen s svojim zivljenje, tega ne pocne.
Ne prodajamo ničesar in tudi traktorja nimamo. Smo samooskrbni in nismo nobeni bogataši, imamo pa svojo svobodo, pridelka in mesnin dovolj, da ni treba hoditi v mesto.
V trgovino greva enkrat na 3 mesece po osnovnejše stvari kot so sol, moka, olje, sladkor, pa mogoče kakšna gazirana pijača, kava in čokoladna bombonijera.
Želela sem povedati, da je življenje zame na kmetiji raj proti prej, ko sem živela v stolpnici, ljudje tukaj so odprti in prijazni. Končno nekje, nekdo.
Če nisem bila namazana me je vsak gledal, da ne bom kaj ukradla s trgovine. Za vsak korak sem morala biti urejena in biti oseba, ki v resnici nisem in se dokazovati. Tukaj tega ni in počutim se pomembna, ker te ljudje cenijo kot človeka, poklepetajo s tabo, povabijo na kavo in pohvalijo. Moški so prijazni, se brigajo zase in za svoje družine, nisem missica a ne izgledam slabo, nobeden se ne vsiljuje in res mi je nepopisno lepo.
[/quote]
“Če nisem bila namazana me je vsak gledal, da ne bom kaj ukradla s trgovine. Za vsak korak sem morala biti urejena in biti oseba, ki v resnici nisem in se dokazovati.”
To ni problem, ki bi izviral iz zadimljene Ljubljane ampak zadimljenosti v tvoji glavi. V Ljubljani se niti noben ne bo s tabo ukvarjal koliko in kako si namazana, urejena itd. to da si imela občutek, da se moraš dokazovati pa izvira čisto drugje in nima nobene veze z zadimljeno Ljubljano. To lahko povem po 27 letih življenja v Ljubljani in 17 letih izven Ljubljane.
Ne prodajamo ničesar in tudi traktorja nimamo. Smo samooskrbni in nismo nobeni bogataši, imamo pa svojo svobodo, pridelka in mesnin dovolj, da ni treba hoditi v mesto.
V trgovino greva enkrat na 3 mesece po osnovnejše stvari kot so sol, moka, olje, sladkor, pa mogoče kakšna gazirana pijača, kava in čokoladna bombonijera.
Želela sem povedati, da je življenje zame na kmetiji raj proti prej, ko sem živela v stolpnici, ljudje tukaj so odprti in prijazni. Končno nekje, nekdo.
Če nisem bila namazana me je vsak gledal, da ne bom kaj ukradla s trgovine. Za vsak korak sem morala biti urejena in biti oseba, ki v resnici nisem in se dokazovati. Tukaj tega ni in počutim se pomembna, ker te ljudje cenijo kot človeka, poklepetajo s tabo, povabijo na kavo in pohvalijo. Moški so prijazni, se brigajo zase in za svoje družine, nisem missica a ne izgledam slabo, nobeden se ne vsiljuje in res mi je nepopisno lepo.
[/quote]
Torej ni potrebe, da se trkas po prsih. Samooskrbna si toliko kot vsak, ki zasluzi za nakup proizvodov. Ti z delom na kmetiji, nekdo drug z delom drugje.
Vse ostalo pa je odraz tvojih osebnih tezav.
Ne prodajamo ničesar in tudi traktorja nimamo. Smo samooskrbni in nismo nobeni bogataši, imamo pa svojo svobodo, pridelka in mesnin dovolj, da ni treba hoditi v mesto.
V trgovino greva enkrat na 3 mesece po osnovnejše stvari kot so sol, moka, olje, sladkor, pa mogoče kakšna gazirana pijača, kava in čokoladna bombonijera.
Želela sem povedati, da je življenje zame na kmetiji raj proti prej, ko sem živela v stolpnici, ljudje tukaj so odprti in prijazni. Končno nekje, nekdo.
Če nisem bila namazana me je vsak gledal, da ne bom kaj ukradla s trgovine. Za vsak korak sem morala biti urejena in biti oseba, ki v resnici nisem in se dokazovati. Tukaj tega ni in počutim se pomembna, ker te ljudje cenijo kot človeka, poklepetajo s tabo, povabijo na kavo in pohvalijo. Moški so prijazni, se brigajo zase in za svoje družine, nisem missica a ne izgledam slabo, nobeden se ne vsiljuje in res mi je nepopisno lepo.
[/quote]
Še dobro, da smo si različni in je dovolj prostora za vse.
Sem iz kmetov. Okolica parih km, recimo 10km, so okoli same kmetije – tu pa tam se kakšna hiša najde, ki ni kmetije. Ampak ogromno znank in kolegic imam, ki so iz kmetije, ki delajo v štali, ali tudi same vozijo traktorje itd … in mimo grede – so lepše, kot tiste “lublanske”, ki se lišpajo, da bi bile vsaj malo lepe. In ogromno od teh žensk, ki jih poznam, so se poročile s kmeti. Kdo pa še danes hoče živeti v mestu? Lepo te prosim. Mimo grede … ženske imajo rade moške, ki znajo kaj sami narediti, popraviti itd. “Lublanski” tega ravno ne znajo, ker cele dneve sedijo v bloku, ko so pa zunaj pa se zadevajo, drogirajo, uničujejo ostale stvari itd – z eno besedo – družijo. Človek na kmetiji more vse znat sam. More biti kemik, more biti biolog, more biti živinozdravnik, more biti mehanik, more biti vrtnar itd itd. Kaj pa mestni? Mogoče samo vodovodar, da pipo oz. ventil popravi, ko ta pušča, pa da eno žarnico še zraven zamenja, ko ta crkne.
Jaz sem ugotovil, da so v danasnjem casu v povprecju najvecja pusotina zahodne super izobrazenke. “Pametne”, da glava boli. Indoktrinirane v en kup levicarskih neumnosti. In prepricane, da si ne vem kaj vse zasluzijo. Poleg tega, da v praksi skoraj nic ne znajo, so marginalno zaposljive in furajo neko samosvoje zivljenje, da se z njimi se obcasnistva tezko fura.