Mamica "neprilagojenega" otroka
Ne, nisem mislila na kakšen pretep s sosedo in posedanje doma v umazanem in razmetanem stanovanju, ampak na to – da ima fant preveč široke meje in da si v šoli preveč dovoli.Treba mu je povedati, da je šola javni kraj, kjer so določena pravila, ki jih je treba upoštevati.Takoj, ko stopiš čez šolska vrata!
Da klepetaš , se smeješ in zabavaš druge samo v odmoru! Med poukom pa poslušaš učitelje, ki se trudijo vsak dan in vsako uro.To je tudi izkazovanje spoštovanja do učiteljev.Vsak normalen učitelj, ki bo opazil, da je otrok vzgojen in ne dirka in skače po šoli kot odvezan Ostržek- bo imel tudi do otroka povsem drugačen odnos.Tudi pri ocenah! Povej mu vse to! Vsak dan 10X. Pa še zapiše si naj, če si ne zapomni.
Kar se pa tiče vrtca – zanima me samo to, kakšne dogodivščine je počel takrat.Ker sigurno že v vrtcu ni bil umirjen, inteligenten fant v smislu obnašanja.Da sta bili z vzgojiteljico prijateljici in še vse ostalo , pri tem ne igra nobene vloge, kvečjemu v tem, da se ti ni želela zameriti in ti je njegove
Ostržkove neumnosti raje zamolčala.
Brez skrbi, sikajo tudi tistim, samo ne obveščajo vseh naokoli, tako kot niso vseh ostalih staršev obveščale o tvojem otroku.
Včasih prideta na GU skupaj oba starša. Se zgodi, da se na GU vidi, da učiteljičine besede starša različno “slišita”.
Mame so (smo) običajno zaščitniške, počutijo se ogrožene, otrokovo preizkušanje meja vzamejo nase in kritiko slišijo kot kritiziranje, kot sporočilo – sem slaba mama, čeprav je jasno, da se vsaka mama trudi po najboljših močeh in da otroci meje in iščejo in rabijo. Fantu postavljajo meje sošolci, sovrstniki, zato se stepe in učiteljica s pričakovanji, da bo delal tudi stvari, ki niso fajn, jih je pa treba narediti in je prav, da se nanje opozarja.
Očetje pa identične besede vzamejo kot sporočilo o otrokovem obnašanju in o tem, kje otrok trenutno išče meje in vedo, da se bo otrok prej ali slej obrusil.
Mi imamo pa ravno situacijo, ko bodo starši šli do konca (inšpekcija), ker jih razredničarka ni pravočasno obvestila o treh vpisih v dnevnik.
Zdaj, ko so posledice hujše, je pa učiteljica vsega kriva. Ja, ni obveščala, ni posebej klicala.
So pa nekateri otroci res zelo problematični, pa starši ne slišijo in ne slišijo. Nekateri dozorijo, na sovrstnikih in odraslih v okolici, se obrusijo in postanejo pravi “cukri”, drugi pa imajo v višjih razredih vse večje in večje težave. A prej ali slej gredo iz osnovne šole v svet in doma ostanejo s problemi.
Brez skrbi, sikajo tudi tistim, samo ne obveščajo vseh naokoli, tako kot niso vseh ostalih staršev obveščale o tvojem otroku.
Včasih prideta na GU skupaj oba starša. Se zgodi, da se na GU vidi, da učiteljičine besede starša različno “slišita”.
Mame so (smo) običajno zaščitniške, počutijo se ogrožene, otrokovo preizkušanje meja vzamejo nase in kritiko slišijo kot kritiziranje, kot sporočilo – sem slaba mama, čeprav je jasno, da se vsaka mama trudi po najboljših močeh in da otroci meje in iščejo in rabijo. Fantu postavljajo meje sošolci, sovrstniki, zato se stepe in učiteljica s pričakovanji, da bo delal tudi stvari, ki niso fajn, jih je pa treba narediti in je prav, da se nanje opozarja.
Očetje pa identične besede vzamejo kot sporočilo o otrokovem obnašanju in o tem, kje otrok trenutno išče meje in vedo, da se bo otrok prej ali slej obrusil.
Mi imamo pa ravno situacijo, ko bodo starši šli do konca (inšpekcija), ker jih razredničarka ni pravočasno obvestila o treh vpisih v dnevnik.
Zdaj, ko so posledice hujše, je pa učiteljica vsega kriva. Ja, ni obveščala, ni posebej klicala.
So pa nekateri otroci res zelo problematični, pa starši ne slišijo in ne slišijo. Nekateri dozorijo, na sovrstnikih in odraslih v okolici, se obrusijo in postanejo pravi “cukri”, drugi pa imajo v višjih razredih vse večje in večje težave. A prej ali slej gredo iz osnovne šole v svet in doma ostanejo s problemi.
[/quote]
Res je.V vrtcu veliko staršev ne želi slišati, da otrok dela “štalo”, kajti kriv je vrtec in ostali otroci.
Vzgojiteljice so raje včasih tiho, saj starši vrtec plačajo in “one so plačane zato, da naredijo red”.
In leta minejo, otrok gre v šolo, tam dela še večje neumnosti.Učitelji pa počakajo, da gre otrok iz šole – na koncu nevzgojen otrok itak ostane staršem na vratu, ki potem tu na Monu sprašujejo, kaj naj zdaj naredijo z njim.Ker je nevzdržno.
In res je, nekatere otroke , ki jih starši ne vzgajajo, jih obrusi okolica.Jih nabunkajo, jim postavijo meje, ki jih starši niso ali pa jih enostavno ne sprejmejo v družbo.
Po forumu iščeš nasvet od neznanih ljudi. Kaj pa oče? On bi moral biti prvi s katerim bi se o tem vajinem otroku pogovarjala. Ni ga bilo danes na sestanku! Tudi to pove veliko. Očitno sta ločena, imata vsak svoj pristop k vzgoji, po možnosti fanta razvajata zaradi občutka krivde, ker sta se razšla… Halo!
Ko bo šlo predaleč, bodi prepričana, da se bodo bodo angažirali starši otrok s katerimi je tvoj sin v razredu. Pa razmisli kaj jim boš povedala, Da pretepa sošolce kar tako, ker je športnik? Malo še preberi in se pozanimaj pri strokovnjakih, kdo in do katerega leta starosti se otrok vzgoji. Jasno, da je najlažje in najbolj elegantno udrihat po šoli. In pritrdili ti bodo po forumih taki, ki imajo sami nerazčiščene odnose s šolo. Zakaj imam pa jaz z mojim mir v šoli? In še 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ostalih staršev?
Malo se usedi in razmisli. Obstaja zelo velika verjetnost, da svojega otroka ne vidiš v pravi luči. In sploh nisi pri tem osamljena.
Želim ti vse dobro.
Res je! Otroci so ogledalo svoje okolice.
[/quote]
Večinoma. Vendar včasih otrok kaj takega doživi ali vidi, sliši….. kar mu povzroči neko travmo in stres, pa niso zato krivi starši, niti njihova vzgoja. Neprimerno vedenje dostikrat kaže tudi na nek stres. Otrok se kdaj sramuje svoje težave in je s starši ne deli, pa tudi če imajo drugače lepo urejene odnose. Za primer, trinajstletnico posilijo trije vrstniki (za kar niso krivi starši) in verjemi, da boš težko našla tako,ki bo to kar odkrito povedala, ter da se travma ne bo kazala v vedenju. Starši, ki prav vzgajajo svoje otroke, bodo spremembe opazili in poiskali pomoč. Pa tudi če ne gre za kak skrajni primer, včasih tudi starš, ki se trudi, naredi napako. To ne pomeni, da je slab in nesposoben starš, kot ga tu radi obtožujete. Vsi smo ljudje, vsi ga polomimo. Dober starš je zame tisti, ki problem opazi, ga prizna, ter vpraša za nasvet in pomoč, je pripravljen sodelovati pri rešitvi težave, kot to počne avtorica. Slab starš je tisti, ki težavo vidi, pa mu to ni mar. Zato nehajte obtoževati in dajte dober nasvet, če ste že tako pametni. Kritizirati zna vsako budalo.
Vse to je res, da smo bili včasih ravno tako nagajivi, pozabljali copate……vendar ko smo prekoračili mejo so bili starši klicani v šolo in ko so prišli domov so padle bunke ali res strog pogovor in ultimat. Danes pa se otroka zavija v vatko ter se ga zagovarja ter pred njim zbija avtoriteto učiteljice. Sončki vedo da tudi če ga pokokajo bo prišla mama v šolo in naredila red.
Draga avtorica sprejmi učiteljični opomin za dobro. Tvoj fant ima probleme s sprejemanjem nalog to priznaš tudi sama, da se pregovarjata in da on določi kdaj bo kaj naredil. In valda priden je ko ga pustiš da igra risabke in gleda tv ter se igra. Ko mu zadaš kako nalogo je pa kreg. In tako se upira tudi v šoli. Zato verjamem učiteljici, da tvoj sin le ni tak sonček.
Tudi jaz sem moral v šolo zaradi naše 14 letne princeske. Čisto brez veze, najstnica je malo bolj živa jezik ji teče kot namazan, razredničarka brez energije neljubi se je ukvarjat z mularijo in potem je vse narobe.
Pogovori se s sinom, razredničarki povej, kar ji gre in to je to. Da bi pa vsaka kokoš lahko otroka pošiljala k psihiatru je pa tudi višek.
Jaz sem nekaj let delala kot dodatna pomoč učiteljici v razredu, ker je bil tam otrok s PP. In potrdim, da si učiteljice vzamejo na piko nekoga, ne vem iz katerega razloga, in potem zganjajo teror nad njim celo leto. Tak otrok se ne sme niti obrniti, pa se že sliši njegovo ime, ne sme priti brez copat, ne sme tega….pa ne tega… skratka popolna histerija. Ob tem, da tistih, ki delajo resne težave, ta ista učiteljica kot da ne opazi.
Tako da draga mama, svetujem da res pošlješ v šolo očeta, da je on stik med šolo in otrokom, celo šolsko leto. Se bo tudi učiteljica unesla. Lahko da gre pri vas za to, da otrok še ni prebolel travme ob ločitvi in to kaže z uporništvom. Učiteljica pa temu ni kos, ne na čustvenem, ne na strokovnem področju.
Moram priznati, da sem v tistem obdobju ugotovila, ne samo da so čedalje slabši otroci, tudi učitelji so čedalje slabši. Ne bom ocenjevala strokovnosti, a osebnostno je tudi v tem poklicu čedalje več podna.
Vse to je res, da smo bili včasih ravno tako nagajivi, pozabljali copate……vendar ko smo prekoračili mejo so bili starši klicani v šolo in ko so prišli domov so padle bunke ali res strog pogovor in ultimat. Danes pa se otroka zavija v vatko ter se ga zagovarja ter pred njim zbija avtoriteto učiteljice. Sončki vedo da tudi če ga pokokajo bo prišla mama v šolo in naredila red.
Draga avtorica sprejmi učiteljični opomin za dobro. Tvoj fant ima probleme s sprejemanjem nalog to priznaš tudi sama, da se pregovarjata in da on določi kdaj bo kaj naredil. In valda priden je ko ga pustiš da igra risabke in gleda tv ter se igra. Ko mu zadaš kako nalogo je pa kreg. In tako se upira tudi v šoli. Zato verjamem učiteljici, da tvoj sin le ni tak sonček.
[/quote]
Podpis.
V četrtem razredu ne bi smela imeti nobenih težav s pamžem, ne samo, da nimaš večjih. Upor je, ker mu to dovoliš in ker ti je sprejemljivo, da je to manjša težava. V bistvu bi pa morala upor sanirati sedaj, ko je čas, ker čez pet leti bo tale upor zrasel čez glavo.
Kar se šole tiče, mu postavi ti svoje pogoje. Mora vedeti, da ti zagovarjaš učiteljico, ker je ona v šoli zato, da otroke uči, ne da otroci norijo. Vcepit mu moraš odgovornost do njegovih obveznosti in do soljudi. Če tepe on druge otroke, je to definitivno znak, da si spregledala nekaj v njegovem bistvu, ker na drugi strani je otrok, ki je tepen. Nič ni to samo otroška igra, če večina ostalih normalno sodeluje v sistemu, kakršen pač je. Če fant doživlja tvoj odnos do učiteljice kot nepravi, bo dobil samo še večje veselje, ker čuti, da mu ščitiš hrbet. Da ne pametujem, ti povem, kaj bi storila jaz. Za to, da sem morala v šolo, je že kazen. Najprej pogovor, potem kazen. Brez parlamentiranja. Drugo, preverit razumevanje situacije, v katero je spravil sebe in tebe. Če ne razume, na glas brati ustavo. Treniral bo branje, pa do konca življenja bo znal ustavo na pamet, kar ne bo narobe. Če še ne razume, mu pojasnit, da hodiš v službo, da si ne moreš privoščiti izostankov ter da mu boš najela varuško, ki ga bo spremljala v šolo in čakala pred razredom in vsaki odmor preverila pred celim razredom, če je bil priden. Varuška da bo z njim tudi na obšolskih dejavnostih in bo tudi pri trenerjih pred vsemi ostalimi preverjala, če je bil priden. Da ti je sicer žal, če bo osramočen pred razredom, ampak ti ne moreš dopustiti, da te zaradi njegove nediscipline kličejo na zagovore iz službe. Povej tudi, da varuška stane, zato se bodo zmanjšala sredstva, ki jih imaš na voljo za njegove potrebe. In pa povej, da če ne bo slišalo uho, bo trpela rit. Ustava v eno bo naredila čudeže, verjemi! Če ne bo pomagala, preidita še na zakone. Zicleder in drilanje mu bo pomagalo, če ne pri disciplini, pa vsaj pri tem, da bo lahko pravnik.
V četrtem razredu ne bi smela imeti nobenih težav s pamžem, ne samo, da nimaš večjih. Upor je, ker mu to dovoliš in ker ti je sprejemljivo, da je to manjša težava. V bistvu bi pa morala upor sanirati sedaj, ko je čas, ker čez pet leti bo tale upor zrasel čez glavo.
Kar se šole tiče, mu postavi ti svoje pogoje. Mora vedeti, da ti zagovarjaš učiteljico, ker je ona v šoli zato, da otroke uči, ne da otroci norijo. Vcepit mu moraš odgovornost do njegovih obveznosti in do soljudi. Če tepe on druge otroke, je to definitivno znak, da si spregledala nekaj v njegovem bistvu, ker na drugi strani je otrok, ki je tepen. Nič ni to samo otroška igra, če večina ostalih normalno sodeluje v sistemu, kakršen pač je. Če fant doživlja tvoj odnos do učiteljice kot nepravi, bo dobil samo še večje veselje, ker čuti, da mu ščitiš hrbet. Da ne pametujem, ti povem, kaj bi storila jaz. Za to, da sem morala v šolo, je že kazen. Najprej pogovor, potem kazen. Brez parlamentiranja. Drugo, preverit razumevanje situacije, v katero je spravil sebe in tebe. Če ne razume, na glas brati ustavo. Treniral bo branje, pa do konca življenja bo znal ustavo na pamet, kar ne bo narobe. Če še ne razume, mu pojasnit, da hodiš v službo, da si ne moreš privoščiti izostankov ter da mu boš najela varuško, ki ga bo spremljala v šolo in čakala pred razredom in vsaki odmor preverila pred celim razredom, če je bil priden. Varuška da bo z njim tudi na obšolskih dejavnostih in bo tudi pri trenerjih pred vsemi ostalimi preverjala, če je bil priden. Da ti je sicer žal, če bo osramočen pred razredom, ampak ti ne moreš dopustiti, da te zaradi njegove nediscipline kličejo na zagovore iz službe. Povej tudi, da varuška stane, zato se bodo zmanjšala sredstva, ki jih imaš na voljo za njegove potrebe. In pa povej, da če ne bo slišalo uho, bo trpela rit. Ustava v eno bo naredila čudeže, verjemi! Če ne bo pomagala, preidita še na zakone. Zicleder in drilanje mu bo pomagalo, če ne pri disciplini, pa vsaj pri tem, da bo lahko pravnik.
[/quote]
Se delno strinjam. Treba je postaviti jasne meje, ker ne glede na to, kaj mu dogaja, je tako vedenje nedopustno. Ampak treba je tudi ugotoviti, zakaj je do tega prišlo. Namesto samo sklece pa suh kruh in voda do 18 leta, bi se jaz začela z njim tudi pogovarjati. Mogoče s špilanjem frajerja skriva neko trpljenje. Tudi to je treba rešiti,sicer noben ukrep ne bo imel dolgoročnega uspeha. Dokler boš glavna ti, ok. Prvo minuto, ko bo na svojem, ga bo začel biksat.
V četrtem razredu ne bi smela imeti nobenih težav s pamžem, ne samo, da nimaš večjih. Upor je, ker mu to dovoliš in ker ti je sprejemljivo, da je to manjša težava. V bistvu bi pa morala upor sanirati sedaj, ko je čas, ker čez pet leti bo tale upor zrasel čez glavo.
Kar se šole tiče, mu postavi ti svoje pogoje. Mora vedeti, da ti zagovarjaš učiteljico, ker je ona v šoli zato, da otroke uči, ne da otroci norijo. Vcepit mu moraš odgovornost do njegovih obveznosti in do soljudi. Če tepe on druge otroke, je to definitivno znak, da si spregledala nekaj v njegovem bistvu, ker na drugi strani je otrok, ki je tepen. Nič ni to samo otroška igra, če večina ostalih normalno sodeluje v sistemu, kakršen pač je. Če fant doživlja tvoj odnos do učiteljice kot nepravi, bo dobil samo še večje veselje, ker čuti, da mu ščitiš hrbet. Da ne pametujem, ti povem, kaj bi storila jaz. Za to, da sem morala v šolo, je že kazen. Najprej pogovor, potem kazen. Brez parlamentiranja. Drugo, preverit razumevanje situacije, v katero je spravil sebe in tebe. Če ne razume, na glas brati ustavo. Treniral bo branje, pa do konca življenja bo znal ustavo na pamet, kar ne bo narobe. Če še ne razume, mu pojasnit, da hodiš v službo, da si ne moreš privoščiti izostankov ter da mu boš najela varuško, ki ga bo spremljala v šolo in čakala pred razredom in vsaki odmor preverila pred celim razredom, če je bil priden. Varuška da bo z njim tudi na obšolskih dejavnostih in bo tudi pri trenerjih pred vsemi ostalimi preverjala, če je bil priden. Da ti je sicer žal, če bo osramočen pred razredom, ampak ti ne moreš dopustiti, da te zaradi njegove nediscipline kličejo na zagovore iz službe. Povej tudi, da varuška stane, zato se bodo zmanjšala sredstva, ki jih imaš na voljo za njegove potrebe. In pa povej, da če ne bo slišalo uho, bo trpela rit. Ustava v eno bo naredila čudeže, verjemi! Če ne bo pomagala, preidita še na zakone. Zicleder in drilanje mu bo pomagalo, če ne pri disciplini, pa vsaj pri tem, da bo lahko pravnik.
[/quote]Ko otroka v prvem stavku poimenuješ s pamžem, bi lahko kar nehalo pisat. Ker vsak razumen tam neha brat, naprej berejo le še ovce in primitivci enaki tebi , ki ne morete bit ravno brihtni in tudi ne imet nekih lepih manir, ne glede kako ste za druge pametni, ne?
Vse to je res, da smo bili včasih ravno tako nagajivi, pozabljali copate……vendar ko smo prekoračili mejo so bili starši klicani v šolo in ko so prišli domov so padle bunke ali res strog pogovor in ultimat. Danes pa se otroka zavija v vatko ter se ga zagovarja ter pred njim zbija avtoriteto učiteljice. Sončki vedo da tudi če ga pokokajo bo prišla mama v šolo in naredila red.
Draga avtorica sprejmi učiteljični opomin za dobro. Tvoj fant ima probleme s sprejemanjem nalog to priznaš tudi sama, da se pregovarjata in da on določi kdaj bo kaj naredil. In valda priden je ko ga pustiš da igra risabke in gleda tv ter se igra. Ko mu zadaš kako nalogo je pa kreg. In tako se upira tudi v šoli. Zato verjamem učiteljici, da tvoj sin le ni tak sonček.
[/quote]
Veš mene to posploševanje zelo zelo moti. Da danes pa so zaviti v vato itd. Si res tako zelo prepričana v to, vidiš v vsak dom kako je doma?
Ker imam otroke v tej starostnem obdobju ti lahko povem da še zdaleč ni tako. Mogoče kje res imajo potuho, večina staršev pa otroka kaznuje, če mora v šolo. Mogoče res ne s tepežem (kot so včasih nas) sigurno pa s kaznijo, ki jih gane (odvzem ugodnosti in povečanje obveznosti).
Vedeti pa moraš, da je bilo včasih drugače. Če si nagajal v šoli ti je največkrat že učitelj eno primazal, doma pa so še malo dodali, če so izvedeli. Danes se učitelji bojijo staršev, starši pa učiteljev (ker je dovolj da ti otrok reče, da ga tepejo – pa čeprav ga ne, pa imaš veliko sran**).
In še to. Verjamem da obstajajo dobre učiteljice. A kot opažam. Če je prijazna in mila, otroci pometajo z njo, če je stroga in ostra – staršem ni všeč in so pozorni, a z otroci nima problemov in ima red.
Nihče me pa ne bo prepričal, da danes pa kar ni več tistega, da nekoga vzamejo na piko. Ljudje smo si bolj in manj simpatični in enako je v šolah. In upam si reči da ima vsaka učiteljica nekoga, ki ji je bolj všeč in nekoga ki ji je manj. In dela razlike. Včasih tudi bolj radikalne oz. išče problem tam kjer ga ni.
Ne tepeš se s sosedo, pa vendar se otrok neprimerno obnaša v šoli. Zakaj?
Zato, ker vzgoja ni “kopiraj prilepi” ampak deluje malo drugače.
Tvoj otrok je doma center dogajanja, skrbiš zanj kakor najbolje veš in znaš, v šoli je pa zgolj eden med mnogimi! Potem naredi nekaj, da pritegne pozornost, da se svet vrti okoli njega, tako kot je tega navajen doma. Čeprav je kregan, občutek pomembnosti, oboževanosti mu je pomemben, vsi se ukvarjajo z njim.
Tega se on niti ne zaveda le prekopial je odnos (odnos, ne dejanja!) ki ga ima doma s tabo.
Z dopovedovanjem in pogovorom ne boš dosegla nič, začni se drugače obnašat do njega in vključi še očeta v vzgojo, lahko tudi očima 😛