meša se nama
Prepričana sem, da je vajin otrok popolnoma normalen in ni nič narobe z njim.
Ne vozite ga h psihologom zaradi tega.
Pustite mu otroštvo, obnašajta se do njega normalno, veliko naj bo v naravi, naj se giblje, naj bo v družbi z ostalimi otroki.
Včasih imajo majhni otroci bujno domišljijo, tudi namišljene prijatelje. Čez čas se vse uredi.
Zakaj zganjati paniko, pa letati k psihologu, pa ne vem kam še…uživajte v tej fazi…
Otrok pač ima razvite določene čute bolj od običajnih in s tem ni nič narobe. Prepustite se toku in…
Moj je bil tudi nekaj podobnega in je še…zelo čuteč otrok…imel v bisvu zelo čudna vprašanja za tako majhnega otroka…o smrti, posmrtnem življenju…o tem da je spraševal če je on preden se je rodil srečal dedija v nebesih…pa nismo versko obremenjeni…vprašanja so prihajala…nimam pojma od kje in zakaj…ampak…dala sva mu odgovore, takšne da jih je razumel in…obdobje je minilo.
Je pa v vrtcu začutil kdaj prihajam…mi je vzgojiteljica povedala da se je zbudil par sekund pred tem predem sem prišla.
Ne delajta iz izredno inteligentnega otroka, bolnega otroka!!!!!
[/quote]
Hvala za pomiritev! Imam pa vprašanje, koliko natančen je bi pri opisovanju, namreč naš ne pozna koledarja, datume pa navaja točno, ne pozna niti delov dneva, pa jih navaja…..ko ga v nekem trenutku vprašaš, ali je zjutraj ali zvečer, ponavadi odgovori podnevi……kot je v skladu z njegovo starostjo.
[/quote]
Jaz se ne spomnim vsega kaj je takrat govoril in spraševal…sedaj je star skoraj 8 let. Spomnim se samo določenih stvari (ki sem jih prej napisala) in so…človeku dale misliti. Glejte ne polagajte preveč pozornosti na to…ne ga spraševati podrobnosti tistega kar se ˝spomni˝ ampak se…lepo prepustite toku…poslušajte ga…in naj vas ne bo strah (čeprav priznam da…je mene ob kakšni njegovi izjavi tudi stisnilo). Pri nas je to trajalo nekaj časa…ne spomnim se več kako dolgo, ampak…sedaj teh recimo težkih tem ni več.
Je pa še vedno zelo čuteč otrok…
Naj pa povem še eno zanimivost njegovega čutenja…v nosečnosti….če je bil glede na mojo presojo predolgo miren in se pomislila…upam da je vse o.k. in on se je takoj premaknil. Prav tako po rojstvu… ko sem ponoči imela občutek da ˝predolgo˝ spi (bil je izredno nespeč otrok in še sedaj ne rabi veliko spanja) in…fantek se je premaknil, globje zadihal…mi dal vedeti da je z njim vse o.k. Pri drugem sinu te povezave ni bilo in pri drugem sinu tudi ni bilo ˝spominov˝ iz ˝prejšnjega življenja˝
Polagam vam na srce…PUSTITE psihologe in vse ostale ˝strokovnjake˝ in naj skupaj preživite to fazo…
Zakaj pa ne bi spraševali in dokumentirali? Kaj je s tem narobe?
Če boste popolnoma ignorirali, bo darove potlačil in izgubil.
Sicer ponavadi ti spomini izzvenijo okrog 7. leta, ko se bolj začne razvijati tudi analitični um (gredo tudi v šolo) in ni več toliko ‘jasnovidne’ odprtosti; ni pa v vseh primerih tako.
Približno do takrat imate priložnost spraševati in dokumentirati, po tistem času ni več neke garancije.
Preberi si knjigo: “Vrnitev v življenje” Obstaja pa tudi en dober film na to temo, naslov je I Origins (2014).
Sicer pa ja, se dogaja.
Knjiga Angeli v mojih laseh ter Stopnice do neses in ostale pa tudi razloži različne primere ljudi, ki se jim dogajajo nenavadne stvari ali imajo nenavadno avro. Vse knjige so dobre.
Triletnik bolj nadarjen od odraslih? Avtorica je malo za luno.Njen otrok ima samo domišljijo.
Komaj se je naučil hoditi in govoriti, je pa že prezrel? Bejšteno.Pol naj gre pa v službo, vidva pa doma kravce pasta!
[/quote]
Govorimo o nadarjenosti, ki se nanaša na senzibilnosti otroka – sposobnost čutiti, dojemati preko okvirjev v katere odrasli vkujemo otroke takoj, ko so ti sposobni govorne komunikacije.
Mogoče bosta odkrila od kje mu vse te informacije, ki jih pripoveduje. Poslušajta ga in ga jemljita resno, mogoče bosta izvedela kaj novega. Peljita pa ga k strokovnjaku, ki se ukvarja s takimi primeri, ne k psihologu. Pa ne v smislu, da je z otrokom kaj narobe, ampak, da ga strokovno povpraša o stvareh, o katerih pripoveduje in vama da kak strokoven nasvet okoli tega. Pa seveda posnamita vse kar govori, naj bo dokumentirano, mogoče kdaj vam prav pride. Vzemita to kot nek naraven dar, ki bo verjetno z leti šel v pozabo. To so neke stvari, ki nekako dokazujejo, da reinkarnacija obstaja, ampak je vse še zelo neraziskano in skrivnostno.
(nisem brala za nazaj)
Haha, dobra ta… :)))
Avtorica, prodajaš bučke, izven sezone, veš. 🙂
Ste ubrisani, da slišite in verjamete, da to sploh otrok govori…
Samo z enim vprašanjem njemu in sebi, boš prišla do odgovora.
Ne provociraj…
[/quote]
Priznaj, da te je strah, priznaj!
[/quote]
Prav nič, če že… žalostne so take zgodbice s 3 letnikom in vprašljivo je družinsko okolje kjer bivajo in funkcionirajo, če ni provokacija..
Nisem še slišala da bi otrok govoril o čem takem.
Šo še hujše zadeve, demonologija npr., to kar tu piše, piše na nivoju 0 letnika 🙂
Priznaj, da te je strah, priznaj!
[/quote]
Prav nič, če že… žalostne so take zgodbice s 3 letnikom in vprašljivo je družinsko okolje kjer bivajo in funkcionirajo, če ni provokacija..
Nisem še slišala da bi otrok govoril o čem takem.
Šo še hujše zadeve, demonologija npr., to kar tu piše, piše na nivoju 0 letnika 🙂
[/quote]
Smetiti temo. Če nimaš pametnega nasveta, bodi raje tiho.
Priznaj, da te je strah, priznaj!
[/quote]
Prav nič, če že… žalostne so take zgodbice s 3 letnikom in vprašljivo je družinsko okolje kjer bivajo in funkcionirajo, če ni provokacija..
Nisem še slišala da bi otrok govoril o čem takem.
Šo še hujše zadeve, demonologija npr., to kar tu piše, piše na nivoju 0 letnika 🙂
[/quote]
No, sedaj slišiš in te je strah.
Joj, kakšna panika zaradi tega!
Namesto, da bi ga poslušala, kaj vprašala in si kdaj zapisala, kaj vse vama pove, kajti ta dar, ki ga ima, zna nekje do 4. leta popolnoma izzveneti. Mnogo otrok v teh letih govori z bogom napr., pa sploh ne vedo, kaj in kdo bog je. Sama sem bila tudi med njimi in mojim staršem je zdaj samo žal, da me niso takrat bolj o tem povprašali, ko so me opazili stati na samem zelo zamišljeno in sem odgovorila, da se z bogom pogovarjam. Nista pa niti 1 min panike zganjala zaradi tega ali mi karkoli prepovedovala, kaj šele, da bi šla kar psihologa klicat, jao. Eni starši ste res… če vaši otroci niso neke vkalupljene ovce, kot večina, zaženete takoj vik in krik ter že iščete neke načine, kako boste svojega otroka spet naredili bolj “normalnega”. Karkoli že “normalno” sploh je.
Triletnik bolj nadarjen od odraslih? Avtorica je malo za luno.Njen otrok ima samo domišljijo.
Komaj se je naučil hoditi in govoriti, je pa že prezrel? Bejšteno.Pol naj gre pa v službo, vidva pa doma kravce pasta!
[/quote]
Govorimo o nadarjenosti, ki se nanaša na senzibilnosti otroka – sposobnost čutiti, dojemati preko okvirjev v katere odrasli vkujemo otroke takoj, ko so ti sposobni govorne komunikacije.
[/quote]
Kakšna nadarjenost pa je to? Še nikoli nisem slišala o taki nadarjenosti pri triletniku.
tudi moj je kot dojenček ob hranjenju na rokah (steklenička) gledal vedno v en zgornji kot sobe in se nasmihal, mrščil, kazal z roko it.
vedno sem ga vprašala, če se z angelčki pogovarja, ampak me ni registriral.
izzvenelo je; nekje pri dveh letih. zdaj je star osem let in je “normalen” otrok.
jaz namreč verjamem, da je vsak otrok iz vesolja z nekim spominom, katerega mu potem starši/okolje zatolčemo v pozabo.
avtorica: nikar panike, otrok to čuti in bo še sam v paniki. vzami kot del njega, poslušaj ga, pogovarjaj se z njim-mogoče bo z leti izzvenelo, mogoče bo čez leta kakšen medij.