Moderne ženske kaj je to
Seveda. Imajo pa tudi najvisji delez zensk, ki ne hodijo v sluzbo (pa imajo kjub temu gospodinjske pomocnice) in najvec moz, ki zasluzijo dovolj, da se to da peljati v praksi na ravni danasnjega udobja. Samo Hamburg ima vec milijonarjev, kakor ima Ljubljana podjetij. In na drugi strani 87{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} “samostojnih modernih zensk” na slavnem HARZ IV.
[/quote]
Tvoj problem je, da ne locis med prostovoljnim in zakonsko dolocenim.
Ja, kar se tega tiče so v teh državah res še 100 let pred leseno žlico. Nisem mogla verjeti, ko sem poslušala zgodbe Slovenk in Slovencev, ki živijo in delajo v Nemčiji in Švici. Sploh v poklicih, kjer so lepe plače (in tudi več odgovornosti), so ženske totalno šikanirane in res nimajo enakih možnosti. So mi pravili, kako ženske niso napredovale “ker imajo itak moža, ki hodi v službo, in jim sploh ne bi bilo treba delati.”. Pa cel kup problemov s tem, ko je hotel iti oče na roditeljski sestanek ali po otroka v vrtec, v smislu “zakaj pa žena ne gre”, “a te ne plačamo dovolj, da mora še žena v službo hodit” in taki idiotizmi. Nisem mogla verjet, kaj slišim. Res ne. Česa takega pri nas ni bilo v generaciji mojih starih staršev, pri njih je pa to še danes kar družbeno sprejemljivo in v skladu z njihovo dinozavrsko mentaliteto. Ta “njihovo” se nanaša na ljudi srednjih let in starejše, med mladimi je že malo drugače. Ampak ravno ti prvi so običajno na poziciji moči in tisti, ki sprejemajo odločitve o dodelitvi dela, napredovanju, zaposlovanju in tako naprej. Skratka mentalno nekje na ravni 19., morda zgodnjega 20. stoletja. V mednarodnih, mladih in tujih podjetjih je seveda drugače. In v tistih, ki so ugotovila, da bodo morala stopiti v korak s časom, če želijo preživeti.
Pa potem so mi Španke pravile o življenju v času diktature generala Franka. Takrat ženske tam sploh niso imele pravice do svoje lastnine – npr. zemlje, nepremičnine itd. Nisem mogla verjeti, ko sem to poslušala. Tisto je bil res patriarhat, zgodbe pa take, da te na rit vrže. Res ženske brez pravic. In to v 2. polovici 20. stoletja.
Mi se sploh ne zavedamo, kaj imamo tu v Sloveniji.
Aja, pa še to dodam. Ta tvoja patriarhalna ureditev, ki jo zagovarjaš, ima za posledico, da so zaposlene ženske v službi tretirane kot drugorazredni zaposleni in se jih obravnava drugače kot moške. Ne po tem, koliko lahko kdo doprinese, zmore in zna, ampak po tem, kdo “naj bi preživljal družino”. V takem okolju se potem “ne spodobi”, da ženska dela, če prihaja iz premožne družine. Koliko drugih posledic to prinese s seboj, si pa tudi lahko vsaj malo predstavljaš.
Če se vsega tega ne zavedaš, se malo poduči o tem. Če pa vse to veš in kljub temu zagovarjaš patriarhat, naj te bo pa v dno duše sram.
Ja, kar se tega tiče so v teh državah res še 100 let pred leseno žlico. Nisem mogla verjeti, ko sem poslušala zgodbe Slovenk in Slovencev, ki živijo in delajo v Nemčiji in Švici. Sploh v poklicih, kjer so lepe plače (in tudi več odgovornosti), so ženske totalno šikanirane in res nimajo enakih možnosti. So mi pravili, kako ženske niso napredovale “ker imajo itak moža, ki hodi v službo, in jim sploh ne bi bilo treba delati.”. Pa cel kup problemov s tem, ko je hotel iti oče na roditeljski sestanek ali po otroka v vrtec, v smislu “zakaj pa žena ne gre”, “a te ne plačamo dovolj, da mora še žena v službo hodit” in taki idiotizmi. Nisem mogla verjet, kaj slišim. Res ne. Česa takega pri nas ni bilo v generaciji mojih starih staršev, pri njih je pa to še danes kar družbeno sprejemljivo in v skladu z njihovo dinozavrsko mentaliteto. Ta “njihovo” se nanaša na ljudi srednjih let in starejše, med mladimi je že malo drugače. Ampak ravno ti prvi so običajno na poziciji moči in tisti, ki sprejemajo odločitve o dodelitvi dela, napredovanju, zaposlovanju in tako naprej. Skratka mentalno nekje na ravni 19., morda zgodnjega 20. stoletja. V mednarodnih, mladih in tujih podjetjih je seveda drugače. In v tistih, ki so ugotovila, da bodo morala stopiti v korak s časom, če želijo preživeti.
Pa potem so mi Španke pravile o življenju v času diktature generala Franka. Takrat ženske tam sploh niso imele pravice do svoje lastnine – npr. zemlje, nepremičnine itd. Nisem mogla verjeti, ko sem to poslušala. Tisto je bil res patriarhat, zgodbe pa take, da te na rit vrže. Res ženske brez pravic. In to v 2. polovici 20. stoletja.
Mi se sploh ne zavedamo, kaj imamo tu v Sloveniji.
[/quote]
V Sloveniji se prakticira sistem, katerega rezultat je neka konstantna egalitarnost. Nekako zenski princip, ki skrbi za kolikor toliko pravično distribucijo nizkega produkta. Zakaj nizkega? Ker je Slovenija tisočletje dolgo zivela pod tujim škornjem. Kakršnokoli štrlenje iz povprečja je za druge predstavljalo nevarnost, višja produktivnost pa bi ne prinesla sorazmernega dviga blagostanja, saj bi presezki romali v roke aktualnih oblastnikov. Nizka produktivnost jr pomenila torej optimalno „davčno“ breme. Tako so stoletja dolgo „nategovali“ oblastnike, da bi mogli prrziveti. Ta sistem je seveda apriori impliciral kastracijo moškega lika. O tem pričajo tudi pripovedke. Moški brez izzivov pa kmalu podleze zasvojenostim. In tako dobimo kulturo zapitih moških, frustriranih nad svojo kastriranostjo, ki se nerefko konča s samomorom.
Tudi to je prezivetvena strategija kolektiva. Ki se je tudi izkazala za dokaj uspešno.
Ja, kar se tega tiče so v teh državah res še 100 let pred leseno žlico. Nisem mogla verjeti, ko sem poslušala zgodbe Slovenk in Slovencev, ki živijo in delajo v Nemčiji in Švici. Sploh v poklicih, kjer so lepe plače (in tudi več odgovornosti), so ženske totalno šikanirane in res nimajo enakih možnosti. So mi pravili, kako ženske niso napredovale “ker imajo itak moža, ki hodi v službo, in jim sploh ne bi bilo treba delati.”. Pa cel kup problemov s tem, ko je hotel iti oče na roditeljski sestanek ali po otroka v vrtec, v smislu “zakaj pa žena ne gre”, “a te ne plačamo dovolj, da mora še žena v službo hodit” in taki idiotizmi. Nisem mogla verjet, kaj slišim. Res ne. Česa takega pri nas ni bilo v generaciji mojih starih staršev, pri njih je pa to še danes kar družbeno sprejemljivo in v skladu z njihovo dinozavrsko mentaliteto. Ta “njihovo” se nanaša na ljudi srednjih let in starejše, med mladimi je že malo drugače. Ampak ravno ti prvi so običajno na poziciji moči in tisti, ki sprejemajo odločitve o dodelitvi dela, napredovanju, zaposlovanju in tako naprej. Skratka mentalno nekje na ravni 19., morda zgodnjega 20. stoletja. V mednarodnih, mladih in tujih podjetjih je seveda drugače. In v tistih, ki so ugotovila, da bodo morala stopiti v korak s časom, če želijo preživeti.
Pa potem so mi Španke pravile o življenju v času diktature generala Franka. Takrat ženske tam sploh niso imele pravice do svoje lastnine – npr. zemlje, nepremičnine itd. Nisem mogla verjeti, ko sem to poslušala. Tisto je bil res patriarhat, zgodbe pa take, da te na rit vrže. Res ženske brez pravic. In to v 2. polovici 20. stoletja.
Mi se sploh ne zavedamo, kaj imamo tu v Sloveniji.
[/quote]
Seveda se ne zavedate. Zato pa boste s svojim norenjem in egoizmom še to uničile.
Aja, pa še to dodam. Ta tvoja patriarhalna ureditev, ki jo zagovarjaš, ima za posledico, da so zaposlene ženske v službi tretirane kot drugorazredni zaposleni in se jih obravnava drugače kot moške. Ne po tem, koliko lahko kdo doprinese, zmore in zna, ampak po tem, kdo “naj bi preživljal družino”. V takem okolju se potem “ne spodobi”, da ženska dela, če prihaja iz premožne družine. Koliko drugih posledic to prinese s seboj, si pa tudi lahko vsaj malo predstavljaš.
Če se vsega tega ne zavedaš, se malo poduči o tem. Če pa vse to veš in kljub temu zagovarjaš patriarhat, naj te bo pa v dno duše sram.
[/quote]
Kot podjetnik ti lahko povem, da je edina stvar, ki šteje, končni produkt. Ne spodobnosti, ne izobrazba,… končni produkt. Enako velja za vse fevdalne druzine, ki so prezivele industrijski kapitalizem in se uspešno prilagodile tudi informacijdkemu. Razmerja so vsem jasna. 1 zenska izmed sedmih dosega produkt, primerljiv moškim kolegom. Enako kot gre ena izmed sedmih v igralnico. Enako kot ena izmed sedmih more sams prezivljati sebe in otroke brez HARZ IV. Itd. In te zenske nimajo večjih tezav z moškimi kolegi, s plačno luknjo, z voznjo priklopnika, avtobusa, pleskanjem ali v lesarski ali mehanični dejavnosti. Znano je tudi, da so v povprečju natančnejše od moških kolegov, zato se jih rado namešča v operacije, kjer je natančnost potrebna. Tako da… videl sem ze kar nekaj proivodnih obratov in prebral mnogo „internih procesnih dokumentov“. S politiko se ne ukvajam in o političnih prepričanjih ne debatiram. Zanimajo me zgolj teme, ki prinašajo neke učinke v zivljenje.
Kot podjetnik ti lahko povem, da je edina stvar, ki šteje, končni produkt. Ne spodobnosti, ne izobrazba,… končni produkt. Enako velja za vse fevdalne druzine, ki so prezivele industrijski kapitalizem in se uspešno prilagodile tudi informacijdkemu. Razmerja so vsem jasna. 1 zenska izmed sedmih dosega produkt, primerljiv moškim kolegom. Enako kot gre ena izmed sedmih v igralnico. Enako kot ena izmed sedmih more sams prezivljati sebe in otroke brez HARZ IV. Itd. In te zenske nimajo večjih tezav z moškimi kolegi, s plačno luknjo, z voznjo priklopnika, avtobusa, pleskanjem ali v lesarski ali mehanični dejavnosti. Znano je tudi, da so v povprečju natančnejše od moških kolegov, zato se jih rado namešča v operacije, kjer je natančnost potrebna. Tako da… videl sem ze kar nekaj proivodnih obratov in prebral mnogo „internih procesnih dokumentov“. S politiko se ne ukvajam in o političnih prepričanjih ne debatiram. Zanimajo me zgolj teme, ki prinašajo neke učinke v zivljenje.
[/quote]
Površno bereš. V svojem zapisu sem kot prvo besedo v nizu zapisala “doprinos”. Kar pomeni produktivnost, učinkovitost, končni rezultat. Točno tisto, o čemer ti sedaj govoriš.
Pišem o situacijah, ki ne temeljijo na meritokraciji, ampak na odločanju na osnovi nekih drugih zuanjih, ideoloških, političnih, kakršnih koli že razlogov. In o tem, da v patriarhatu ženske na delovnem mestu in tudi drugje v družbi niso obravnavane na osnovi njihove učinkovitosti in po načelu meritokracije, ampak prvenstveno na osnovi spola. In to je problem.
Seveda se ne zavedate. Zato pa boste s svojim norenjem in egoizmom še to uničile.
[/quote]
Ne vem, če je res tako hudo. Gledam prijateljice, kolegice, znanke moje generacije. Večina ima svoje družine, poklic, urejena življenja. Nič kaj dramatičnega se ne dogaja pri njih. Njihovo življenje se nič kaj drastično ne razlikuje od življenja naših staršev, ko so si oni ustvarjali družine. Družine enako funkcionirajo. Edina razlika je v tem, da imajo ženske kasneje otroke in da ima celotna generacija na splošno večji problem z reševanjem stanovanjskega problema in z zaposlitvijo. Ampak v takih družbeno-ekonomskih razmerah trenutno živimo. Mi vsi.
Tisti, ki so iz primarnih družin v svoje družine prinesli disfunkcionalne in slabe vzorce (razne odvisnosti, asocialno vedenje, vse oblike nasilja in podobno), imajo pa težave. Točno take, kot so jih imeli tudi v generacijah pred njimi, le da sedaj to prinaša drugačne posledice kot takrat in se malo drugače odraža in tretira v družbi. Posledice pa še vedno so in v takih družinah še vedno najbolj nastradajo otroci. Tako kot že od pamtiveka.
Površno bereš. V svojem zapisu sem kot prvo besedo v nizu zapisala “doprinos”. Kar pomeni produktivnost, učinkovitost, končni rezultat. Točno tisto, o čemer ti sedaj govoriš.
Pišem o situacijah, ki ne temeljijo na meritokraciji, ampak na odločanju na osnovi nekih drugih zuanjih, ideoloških, političnih, kakršnih koli že razlogov. In o tem, da v patriarhatu ženske na delovnem mestu in tudi drugje v družbi niso obravnavane na osnovi njihove učinkovitosti in po načelu meritokracije, ampak prvenstveno na osnovi spola. In to je problem.
[/quote]
Včasih mi res kaj uide, a ponavadi sem nadvse pozoren bralec. Indirektno sem ti odgovoril, da mnogi (ne glede na spol) svoj prispevek poveličujemo. Tudi jaz nisem imun. Kdor tega ne ozavesti, se lahko res sreča s krutostjo realnosti. Mimogrede: res nisi opazila, da sem omenil samomor? In da se tudi tu pojavlja sila podobno razmerje med spoloma?
P.S.: Če pa še vedno ni jasno, o čem govorim, mi povej, kolikšen delez svojega likvidnega premozenja si pripavljena staviti na ruleti po metodi „transversale simple“ vsak mesec? Potem bova imela bolj jasna izhodišča za debato.
Mit o vsesplosni enakosti moskega in zenske se lahko vzdrzuje le toliko casa kolikor vsemogocni drzavni aparatus zenski na vsakem koraku zamika rit skozi pro-zensko solstvo, pro-zensko zakonodajo in sodno prakso, pro-zenski socijalni sistem, itd, itd. V praksi se to pokaze tako, da moski kolektivno vplacujemo v drzavne blagajne, zenske pa iz nje kolektivno crpajo. Moski so neto placniki skozi postopke locitve, zenske neto prejemniki. Da pa je cel sistem ze dolgo pozenscen dokazuje podatek, da zenske odlocajo o ~85{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} porabe druzinskih proracunov kljub temu, da moski prispevajo vec. Pri tem pa se zenske indoktrinira z feministicnim BS-om: forsiranjem mozac in pozencenih pezdetov, medijsko pro-zensko in anti-mosko propagando, itd.
Logicna posledica je, da so moderne zenske postane prepolne samih sebe in na dolgi rok nekompatibilne z normalnim moskim, ki ne potrebuje mamice in se v imenu enakosti zenski ne pusti podrejeno jebati v glavo. Z zensko, ki svoje poslanstvo vidi v vsestranskem konkuriranju moskemu in neodvisnosti, pa si uspesen moski nima kaj poceti.
Da bo mera polna pa poskrbi pozensceno okolju. Namrec, se tako feminilna zenska se bo slej kot prej spremenila. Sistem jo prav spodbuja, da moskega slej kot prej maksimalno izkoristi. Pa se ploskali ji boste. Videmo na primeru Jelincic.
Posledicno tisti, ki se realnosti zavedamo in imamo kaj za izgubiti, v pravno formalne resne zveze vec ne rinemo, ce ne moremo vsestransko zascititi lastnih interesov. Predpogoj za to pa je nefeminizirano okolje, ne nemoderna zenska. 😉
Moderna ženska. Hoče čimprej odrasti, po možnosti brez očeta. Ko odraste hoče biti princeska in išče princa, vedno pa izbere “volka” in ko je volkeci več ne povohajo je dober tudi revež. In potem se zgodba ponovi, ima hči ki jo vzgaja sama ker ona ne potrebuje moškega.
In tako naprej… Ampak kaj čmo to je in.
In zakaj bi nekdo, ki hoče biti neodvisen, sploh želel biti v nekem odnosu ?
Če hoče oboje, je hinavec ali pa ne ve kaj bi sploh rad.
[/quote]
Zakaj pa ne.? Odnos ni samo stanje na bančnem računu. Lepo je imeti moža ali ženo. Lepo je imeti družino. Nič hinavskega ni na tem, prej življensko.
Če gledaš na zakon samo kot na bančni račun, potem je morda res boljše ne poročati se.
In zakaj bi nekdo, ki hoče biti neodvisen, sploh želel biti v nekem odnosu ?
Če hoče oboje, je hinavec ali pa ne ve kaj bi sploh rad.
[/quote]
Ali pa se njegovi notranji motivi razlikujejo od vsiljenih, modernih norm. In tako ga zelja od znotraj vleče v odnos, na zunaj pa nosi masko neodvisnosti, da bi ustregel neki zlagani morali in tako ustvarja zunanjo podobo ustreznosti. To je danes precej pogosta situacija. Zakaj pa misliš, da je toliko ljudi apatičnih, ne vidi smisla, ima takšne in drugačne težave in “motnje”? Mislim… ko stroka začne ugotavljati, da “nas ima večina vsaj neko izmed motenj”, potem je logičen sklep edino, da je nekaj narobe s pričakovanji!
Ali pa se njegovi notranji motivi razlikujejo od vsiljenih, modernih norm. In tako ga zelja od znotraj vleče v odnos, na zunaj pa nosi masko neodvisnosti, da bi ustregel neki zlagani morali in tako ustvarja zunanjo podobo ustreznosti. To je danes precej pogosta situacija. Zakaj pa misliš, da je toliko ljudi apatičnih, ne vidi smisla, ima takšne in drugačne težave in “motnje”? Mislim… ko stroka začne ugotavljati, da “nas ima večina vsaj neko izmed motenj”, potem je logičen sklep edino, da je nekaj narobe s pričakovanji!
[/quote]
Tako nekako. Ker naša osnovna potreba ni neodvisnost, ker je človek družbeno in čustveno bitje in svoje osnovne potrebe lahko zadovoljuje le skozi odnose, kjer pa ni možna neodvisnost.
In če zaradi določenih pridobljenih norm in vzorcev, osnovnih potreb nekdo ne zmore učinkovito zadovoljevati, začne s svojim egom iskati izgovore, da utiša svoj notranji glas in frustracije.
To je moderna zenska, naivni sanjaci. Za jajca vas drzi. V vseh ozirih. Le priznati si ne zmorete.
WOMEN AND SPENDING
Women account for 85{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} of all consumer purchases including everything from autos to health care:*
91{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} of New Homes
66{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} PCs
92{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} Vacations
80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} Healthcare
65{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} New Cars
89{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} Bank Accounts
93{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} Food
93 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} OTC Pharmaceuticals
58{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} of Total Online Spending