Moderne ženske kaj je to
Vem, da je tezko skuzit ta koncept. Svoboda je, ko imaš moznost neizbire ali izbirati. To ni isto, kot ibrati med nič in nekaj. Neizbira lahko pomeni ali spregled, ali pa „zadrzati vse moznosti odprte brez sankcij“. Ko pa se človek mora odločiti (ekskluzivna diskunkcija), takrat je v izbiro prisiljen.
Bedast primer je harem (lahko tudi obratno, ni cazno): v haremu nisem prisiljen izbirati med zenskami. Ne rabim se odločati o trivialnih rečeh, katero bom poseksal, kaj bom oblekel,… človek na dnevni ravni more sprejeti zgolj omejeno število odločitev (izbir). So najbolj izčrpljujoča (stresna) aktivnost človeka. Manj ko je rutin in tradicij, ritualov,… več trivialnih odličitev moram sprejeti in manj se lahko ukvarjam s pomembnimi… sedaj pa pomisli na oblačenje. Revezi vsako jutro znova kombinirajo srajco, hlače, čevlje,… potem, kaj bodo danes jedli,… itd.
V elitnih krogih pa velja dressing code. Uniforma. V elitnih restavracijah (glej temo o Michelinovih zvezdicah) strezejo bolj kot ne enake menije in ti še izberejo vino, ki najbolj ustreza k jedi…
Elitni krogi ne izbirajo. Vzamejo si svobodo neizbire. In tisto, česar ti nimaš, lepooka pa ima, je ravno ta „moznost neizbire“. 😉
[/quote]
Ne moreš da verjameš kaj si sposoben sproducirat. Besedno diarejo. Stari, da umiri se ti s svojo lepoočno kratkovidno mačistično balkansko filozofijo, ki je skregana ne le z današnjim svetom, pač pa že kar sama s sabo. Ti si “napreden” tradicionalist? Prvi na svetu, stari, prvi. In edini 😀
Mešaš meglo na polno, pa vseeno te to ne osreči več, a ne? Eh ja, bo že bolje… če ne z leti, pa s tableti.
Ja, samo pravi patriarhat nima te svobode, zato sem tudi rekla, da vidva ne živita v njem.
Ker tudi to “nesvobodo ” si v končni fazi sam izbral, tako kot elita, tako kot vsak, ki mu je odločanje odveč.
Je pa čisto druga pesem, če ti jo drugi vzamejo, ker to je pa potem suženjstvo.
[/quote]
To je edini pravi patriarhat. Sva ze prej ugotovila. Kot pravim: ne verjemite vsemu, kar se vam servira. Tudi meni ne verjemi! Razišči. Spoznavaj vzorce.
Pravim: Izbire vam jemljejo energijo, da se ne morete ukvarjati s pomembnimi rečmi. So vaš zapor. Pattiarhat ali v omejenem obsegu tudi mattiarhat (ne pozabimo, zendk, ki so ptipravljene tvegati je vendsrle manj, a ni res, da jih ni) je edina funkcionalna oblika, ki vam omogoča razvoj idej, vrednih posnemanja, ki rezultirajo v skumulaciji.
Prepuščam svobodo izbire, kskor tudi neizbire. 😉
Vem, da je tezko skuzit ta koncept. Svoboda je, ko imaš moznost neizbire ali izbirati. To ni isto, kot ibrati med nič in nekaj. Neizbira lahko pomeni ali spregled, ali pa „zadrzati vse moznosti odprte brez sankcij“. Ko pa se človek mora odločiti (ekskluzivna diskunkcija), takrat je v izbiro prisiljen.
Bedast primer je harem (lahko tudi obratno, ni cazno): v haremu nisem prisiljen izbirati med zenskami. Ne rabim se odločati o trivialnih rečeh, katero bom poseksal, kaj bom oblekel,… človek na dnevni ravni more sprejeti zgolj omejeno število odločitev (izbir). So najbolj izčrpljujoča (stresna) aktivnost človeka. Manj ko je rutin in tradicij, ritualov,… več trivialnih odličitev moram sprejeti in manj se lahko ukvarjam s pomembnimi… sedaj pa pomisli na oblačenje. Revezi vsako jutro znova kombinirajo srajco, hlače, čevlje,… potem, kaj bodo danes jedli,… itd.
V elitnih krogih pa velja dressing code. Uniforma. V elitnih restavracijah (glej temo o Michelinovih zvezdicah) strezejo bolj kot ne enake menije in ti še izberejo vino, ki najbolj ustreza k jedi…
Elitni krogi ne izbirajo. Vzamejo si svobodo neizbire. In tisto, česar ti nimaš, lepooka pa ima, je ravno ta „moznost neizbire“. 😉
[/quote]
Čakaj malo, ti razlagaš svojo resnico skozi doživljanje s strani moškega (harem) in skozi primer elitnih restavracij z izbranimi menuji in tudi dress code, obenem pa omenjaš “reveže, ki vsako jutro kombinirajo srajco in hlače”, čeprav tudi pri zapovedanem oblačenju še vedno obstaja problem izbire, ker je še vedno potrebno izbirati med različnimi srajcami, oblekami, čevlji, nakitom… Konec koncev ima revež zjutraj enak problem pri izbiri kavbojk vrednih 100€ kot bogataš pri izbiri ure, ki si jo bo nataknil na roko, da bo pasala zraven manšetnih gumbov, vrednih recimo nekaj tisoč €.
Obrni zgodbo in razmisli, kaj prinaša “možnost neizbire” ženskam v haremu, kuharjem v elitnih restavracijah in ljudem, ki nosijo dress code. Namreč, dress code ni sinonim za bogastvo in lepoto, daleč od tega. Gre tudi za odkrito vsiljevanje načel drugim. Je zakrivanje žensk v muslimanskem svetu kaj drugega kot dress code? Ni.
Sploh ne gre za možnost neizbire ali izbire, razen če je za nekoga izbira omejena na polento in krompir za kosilo.
Čakaj malo, ti razlagaš svojo resnico skozi doživljanje s strani moškega (harem) in skozi primer elitnih restavracij z izbranimi menuji in tudi dress code, obenem pa omenjaš “reveže, ki vsako jutro kombinirajo srajco in hlače”, čeprav tudi pri zapovedanem oblačenju še vedno obstaja problem izbire, ker je še vedno potrebno izbirati med različnimi srajcami, oblekami, čevlji, nakitom… Konec koncev ima revež zjutraj enak problem pri izbiri kavbojk vrednih 100€ kot bogataš pri izbiri ure, ki si jo bo nataknil na roko, da bo pasala zraven manšetnih gumbov, vrednih recimo nekaj tisoč €.
Obrni zgodbo in razmisli, kaj prinaša “možnost neizbire” ženskam v haremu, kuharjem v elitnih restavracijah in ljudem, ki nosijo dress code. Namreč, dress code ni sinonim za bogastvo in lepoto, daleč od tega. Gre tudi za odkrito vsiljevanje načel drugim. Je zakrivanje žensk v muslimanskem svetu kaj drugega kot dress code? Ni.
Sploh ne gre za možnost neizbire ali izbire, razen če je za nekoga izbira omejena na polento in krompir za kosilo.
[/quote]
On benti nad izbiro, nad preveč izbire, ki jo ima njegova lepooka. Ker ta izbira košta ogromno (jah, je pač zelo ženstvena ženska, ki zato, ker se ne zna odločiti, vzame goro cunj in čevljev). Desič pa ima potem težave s problemi, ker ne uspe dovolj hitro zaslužiti toliko, kot lahko njegova draga pokuri 🙂 Samo to je srž problema. Ker pač je tipični balkanski copat, pardon patriarh – kot njegov deda. Navzven je on glavni, v resnici pa si ne upa niti pisnit ko žena izkoristi tisto njegovo mačistično puhlost v svoj prid 🙂 Saj je hotel patriarhat, pa naj še trdo dela zanj. 🙂
To je edini pravi patriarhat. Sva ze prej ugotovila. Kot pravim: ne verjemite vsemu, kar se vam servira. Tudi meni ne verjemi! Razišči. Spoznavaj vzorce.
Pravim: Izbire vam jemljejo energijo, da se ne morete ukvarjati s pomembnimi rečmi. So vaš zapor. Pattiarhat ali v omejenem obsegu tudi mattiarhat (ne pozabimo, zendk, ki so ptipravljene tvegati je vendsrle manj, a ni res, da jih ni) je edina funkcionalna oblika, ki vam omogoča razvoj idej, vrednih posnemanja, ki rezultirajo v skumulaciji.
Prepuščam svobodo izbire, kskor tudi neizbire. 😉
[/quote]
Vau, svoboda mi jemlje energijo? In to je edini pravi patriarhat? Četudi je dokumentiran v piko zadnjih 2000 let, pa PRECEJ drugačen, kot si ga ti predstavjaš in nas skušaš prepričati.
Tvoji argumenti so do pike argumenti za suženjstvo. Zakaj sužnji ne bi hoteli biti sužnji, nič jim ni treba skrbeti, nič jim ni treba misliti, za nič niso odgovorni, lepo naredijo, kar gospodar ukaže, dobijo za jest, dobijo obleko, zakaj bi torej bežali?
Svoboda je strah, pa psi, pa lov, pa boj za preživetje, suženjstvo je pa lepo varno in krasno.
Čakaj malo, ti razlagaš svojo resnico skozi doživljanje s strani moškega (harem) in skozi primer elitnih restavracij z izbranimi menuji in tudi dress code, obenem pa omenjaš “reveže, ki vsako jutro kombinirajo srajco in hlače”, čeprav tudi pri zapovedanem oblačenju še vedno obstaja problem izbire, ker je še vedno potrebno izbirati med različnimi srajcami, oblekami, čevlji, nakitom… Konec koncev ima revež zjutraj enak problem pri izbiri kavbojk vrednih 100€ kot bogataš pri izbiri ure, ki si jo bo nataknil na roko, da bo pasala zraven manšetnih gumbov, vrednih recimo nekaj tisoč €.
Obrni zgodbo in razmisli, kaj prinaša “možnost neizbire” ženskam v haremu, kuharjem v elitnih restavracijah in ljudem, ki nosijo dress code. Namreč, dress code ni sinonim za bogastvo in lepoto, daleč od tega. Gre tudi za odkrito vsiljevanje načel drugim. Je zakrivanje žensk v muslimanskem svetu kaj drugega kot dress code? Ni.
Sploh ne gre za možnost neizbire ali izbire, razen če je za nekoga izbira omejena na polento in krompir za kosilo.
[/quote]
Še enkrat, Počasi… ze ponarodeli primer Jobsa, ki je imel polno omaro enakih kavbojk in majic. Ali pa druge elite, ki si pustijo streči. Misliš, da si kraljica Elizabeta sama izbere oblačilo?
Ti mešaš elite s takimi in drugačnimi „kardašiankami“, ki so hrana za mnozice. To niso elite. Ti so kaznovani, kakor hitro jim kaj stopi v glavo. Nimajo izbire. Poglej, kako se je „imperij“ ene izmrd ravno Kardašisnk čez noč sesul v prah.
Prave elite nimajo denarja. Njihovo premozenje je stvarno. Zemlja, surovine, nepremičnine, obrati… oni ne izbirajo ure in srajce. Njih „uniforma“ počaka zjutraj sveze pripravljena in prekrojrna, če do slučajno pridobili sli izgubili kak kilogram.
Ko omenjaš arabdki kodeks. Podobno funkcijo ima. Le z drugim namenom. V divjinah, puščavsh,… je edina izbira vredna odločanja tista, ki omigoča prezivetje. Oblačilo je temu primerno. Mi danes nosimo madke. Oni si s šali ipd. omogočajo zmanjševati moznost okuzb vsak dan.
Ne gre pri mojem pisanju za elite, temveč za koncepte, ki funkcionirajo na vseh ravneh. Ravno zsto poskušam uporabiti šitok dpekter, da se vidi, da so idti vzorci primerni za sutova okolja v boju za prezivetje, kakor tudi v elitnih krogih. Tradicije niso postale tradicije zato, ker ne bi delovale. Nasprotno. In ves čas so se ptolsgajale novim okoliščinam. Še vedno iste tradicije.
Vau, svoboda mi jemlje energijo? In to je edini pravi patriarhat? Četudi je dokumentiran v piko zadnjih 2000 let, pa PRECEJ drugačen, kot si ga ti predstavjaš in nas skušaš prepričati.
Tvoji argumenti so do pike argumenti za suženjstvo. Zakaj sužnji ne bi hoteli biti sužnji, nič jim ni treba skrbeti, nič jim ni treba misliti, za nič niso odgovorni, lepo naredijo, kar gospodar ukaže, dobijo za jest, dobijo obleko, zakaj bi torej bežali?
Svoboda je strah, pa psi, pa lov, pa boj za preživetje, suženjstvo je pa lepo varno in krasno.
[/quote]
Kaj ti daje misliti, da ti je bolje, kakor suznju? Suzenj dobi od gospodarja pisteljo, hrano,.. je njegova last in odgovornost. Ti pa si moraš vse to preskrbeti sama. Se zakreditirazi za hišo, avto,… in oddelazi svoje za gospodarja. Pri 65 boš v pokoju ugotovila, da je šlo zivljenje mimo in da te je od suznja razlikovalo zgolj to, da si zivrla v iluziji.
Še enkrat, Počasi… ze ponarodeli primer Jobsa, ki je imel polno omaro enakih kavbojk in majic. Ali pa druge elite, ki si pustijo streči. Misliš, da si kraljica Elizabeta sama izbere oblačilo?
Ti mešaš elite s takimi in drugačnimi „kardašiankami“, ki so hrana za mnozice. To niso elite. Ti so kaznovani, kakor hitro jim kaj stopi v glavo. Nimajo izbire. Poglej, kako se je „imperij“ ene izmrd ravno Kardašisnk čez noč sesul v prah.
Prave elite nimajo denarja. Njihovo premozenje je stvarno. Zemlja, surovine, nepremičnine, obrati… oni ne izbirajo ure in srajce. Njih „uniforma“ počaka zjutraj sveze pripravljena in prekrojrna, če do slučajno pridobili sli izgubili kak kilogram.
Ko omenjaš arabdki kodeks. Podobno funkcijo ima. Le z drugim namenom. V divjinah, puščavsh,… je edina izbira vredna odločanja tista, ki omigoča prezivetje. Oblačilo je temu primerno. Mi danes nosimo madke. Oni si s šali ipd. omogočajo zmanjševati moznost okuzb vsak dan.
Ne gre pri mojem pisanju za elite, temveč za koncepte, ki funkcionirajo na vseh ravneh. Ravno zsto poskušam uporabiti šitok dpekter, da se vidi, da so idti vzorci primerni za sutova okolja v boju za prezivetje, kakor tudi v elitnih krogih. Tradicije niso postale tradicije zato, ker ne bi delovale. Nasprotno. In ves čas so se ptolsgajale novim okoliščinam. Še vedno iste tradicije.
[/quote]
Še zmeraj mislim, da daješ napačne primerjave. Jobs in njegova omara enakih kavbojk nimajo nobene veze z njemu ljubim neizbiranjem, kot ga želiš predstaviti, ampak gre za ekscentričnost, ki si jo je imel možnost dovoliti. Ko je zbolel, ga je želja po neizbiri minila in čisto sam se je odločil, kakšno zdravljenje bo sprejel. Podoben ekscentrik je recimo tudi Warren Buffet, ki, odkar je kupil delnice Mc Donalda, vsak dan poje en hamburger za malico. Pa ne gre za njemu ljubo neizbiro, ampak za čisto navadni PR. Pred tem je recimo vsak dan lokal Coca colo.
Dress code angleške kraljice (ali drugih kraljevih družin) je samo predstava za rajo. Upam, da ne misliš, da ti ljudje hodijo po svojih domovih oblečeni tako, kot jih vidiš ti, ko jih posname neka tv hiša in servira množicam v tem izgledu, ki ravno zaradi “tradicije” želi ljudem vcepiti v glavo, da so nekaj več. (Diana je slej kot prej morala plačati z življenjem ravno zaradi njene neprikrite želje po možnosti izbire.)
Možnost izbire je izražanje posameznikove lastne volje, nič več in nič manj kot to. In bolj ko je posameznik neodvisen, večjo možnost izbire ima.
Vse, ki se tukaj oglasujete ste moderne zenske. Od prve do zadnje! Mlade in stare. Porocene, z ali brez otrok, in samske. Ironija pa je, da ravno tista med vami, ki bi po vase morala biti najbolj moderna, ker pac ima najvec denarja, torej neodvisnosti, je se najmanj moderna.
Zblojene moderne prepotentnice ste produkt feministicne indoktrinacije in feminiziranega sistema, ki vam na vsakem koraku, na skodo moskih seveda, vsestransko zamika rit. Od vrtca do smrti. Ampak tega se niti zavedate ne, ker ste prepricane v en kup zgodovinskih lazi. Vas ideal pa je biti vecja mozaca od moskih samim.
Ti pa na svojem, prepotentna moderna mozaca. 😉
[/quote]
Dokaz, da si resnično primitiven :-)))
Izrodki itak niste sposobni komunikacije, kaj šele argumentiranja, vi samo napadate in delate zaključke, upam da si ga boš vsaj zdrkal lahko nad svojimi “zmagami”, ali kakorkoli že imenuješ svoje napade nad sodelujočimi na forumu. Če ne zmoreš mentalno, boš pa vsaj fizično, kajne. 😀 Uživaj, “macho”, hehehehe 😀
Dokaz, da si resnično primitiven :-)))
Izrodki itak niste sposobni komunikacije, kaj šele argumentiranja, vi samo napadate in delate zaključke, upam da si ga boš vsaj zdrkal lahko nad svojimi “zmagami”, ali kakorkoli že imenuješ svoje napade nad sodelujočimi na forumu. Če ne zmoreš mentalno, boš pa vsaj fizično, kajne. 😀 Uživaj, “macho”, hehehehe 😀
[/quote]
Kot receno, le se ena moderna prepotentna mozaca. Bog se usmijo modernih papkov, ki se v svoji naivnosti v imeni ljubezni taksnim potem pustijo buzerirati.
Še zmeraj mislim, da daješ napačne primerjave. Jobs in njegova omara enakih kavbojk nimajo nobene veze z njemu ljubim neizbiranjem, kot ga želiš predstaviti, ampak gre za ekscentričnost, ki si jo je imel možnost dovoliti. Ko je zbolel, ga je želja po neizbiri minila in čisto sam se je odločil, kakšno zdravljenje bo sprejel. Podoben ekscentrik je recimo tudi Warren Buffet, ki, odkar je kupil delnice Mc Donalda, vsak dan poje en hamburger za malico. Pa ne gre za njemu ljubo neizbiro, ampak za čisto navadni PR. Pred tem je recimo vsak dan lokal Coca colo.
Dress code angleške kraljice (ali drugih kraljevih družin) je samo predstava za rajo. Upam, da ne misliš, da ti ljudje hodijo po svojih domovih oblečeni tako, kot jih vidiš ti, ko jih posname neka tv hiša in servira množicam v tem izgledu, ki ravno zaradi “tradicije” želi ljudem vcepiti v glavo, da so nekaj več. (Diana je slej kot prej morala plačati z življenjem ravno zaradi njene neprikrite želje po možnosti izbire.)
Možnost izbire je izražanje posameznikove lastne volje, nič več in nič manj kot to. In bolj ko je posameznik neodvisen, večjo možnost izbire ima.
[/quote]
Jaz govorim o MOZNOSTI neizbire, ona meni o tem, da je Jobs izbiral. Seveda je izbiral zdravljenje. Ker je to bilo vredno časa in energije. Seveda je izbral cel kup koceptov, dizajnov, načinov. Pa veš zakaj? Ker se ni ukvarjsl s trivialnostmi. Ker si je vzel pravico do neizbire.
Nekoč sem ze zapisal. Ko sem prišel v D, sem bil broke. Nisem začel iz nule. Začel sem iz minus 160 čukov. Delal sem za logistično-nepremičninskega magnata, ki je bil bolj preptost, kot večina vas nadutezev tu. Oprosti izrazu, ampak tako vas jaz dozivljam. Ta narcisoidnodt slovenske druzbe je tudi najbolj botrovala k mojemu odhodu. No, ta magnat mi je dal vedeti dvoje pomembnih stvari:
– da me je na mesto produktnega vodje postavil zato, ker sem odraščal na kmetiji in ker znam z vrtom, kar njemu zadostuje, saj poznam tradicijo in zivljenjski cikel. Strokovnost je podtrandkega pomena, saj imamo vsi kandidati na las podobne izobrazbe in priporočila
– ko sem končal pri njemu, je hodil z menoj naokoli in se preddtavljal kot moj zastopnik in se pogajal zame pri mojih prvih strankah. Kupil ni je Passata in mi rekel, naj se dpomnim namj takrat, ko bom dve leti zapored narefil „stotko“. Za razliko od vaših odzivov je on verjel vame. Po svobodni volji. Ni slabo za klošarja, ki ima 160 k pufa in mu izvršitelji dihajo ta ovratnik. Vse to jr vedel. Zato je tudi ustanovil firmo zame. Ladznik je bil on. Jaz sem imel zgolj vsa pooblastila. Naredil mi je t.i. „Bypass“
To je bilo na začetku. Zaradi narave mojega dela, slej ko prej spoznam lastnike. Ne management. Lastnike. To so praviloma razširjene druzine. Ne vedno, da ne bo pomote. Niti sem jim blizu. Sploh ne. A to je dovolj, da lahko raziščem vzorce. Skozi čas sem ugotovil, da so sicer na drugi ravni, a se v odd se novi in dinamiki ne razlikujejo od onih, ki sem jim kot otrok bil pričs na posestvu pri dedu. Počasi mi je kapnilo, zakaj sem bil izbran med mnozico na prvi projekt.
Nato sem začel oponašati vzorce. Korak ta korakom, na svoji ravni. Dal sem obnoviti „počitniško rezidenco“. Staro kmetijo. In jo povečati, da je udobna hiška, ki se jo da koristiti tudi kot dvostanovanjsko, torej z dvema kuhinhama, kopalnicama, petimi spalnicami in teraso. Odkupil nekatere parcele in sestavil nataj posest v manjšem obsegu, a dovolj, da lahko s sečnjo in oddajo njiv pokrovam stroške vzdrzevanja. Pa še kak kubik za ogrevanje mi ostane in kak bio pridelek. Nalozba, ki ohranja vrednost torej.
Del premozenja je v zlatu. Suhem, nalozbenem. V sprejemljivih apoenih. Da lahko kadarkoli vnovčim delček. Brez izgub. Nalozba, ki ohranja vrednost torej. Ni veliko. A dovolj za ducat mesecev normalnega zivljenja. Ena unča na mesec je kar dovolj za petčlansko druzino.
Vrednostne papirje mi nadomeščajo licenčnine. Čisti Kapitalski donos. Podobno tudi nepremičnina v Sloveniji. Tako imam tri bivalne lokacije, če „do česa pride“. Podobno razpršene so tudi firme. Čista produkcija v Novem Sadu. Podporne sluzbe v Ljubljani. Razvoj v Nemčiji. Če pride do česa tako stranke zgolj prenesem na varno.
Vozim Passata ali MB. Za show za management. Ne za lastnike. Management pada na te statusne simbole. V Sloveniji imamo Merivo. Tako nismo vpadljivi. Ni slabo za deset let, za klošarja, ki he začel s 160 čuki pufa in ki ima toliko preveč časa, da kraca po MON-u. Nič posebnega sicer, daleč od elitizma. A dovolj, da ne meni, ne Lepooki ni treba sprejemati trivialnih odločitev. Seveda jih lahko. In tudi jih sem ter tja. A ni nama nujno. Vse opisano vključno z vračilom dolgov iz tekočih prilivov. Nimam limitov, kreditov,… plačujem povečini z gotovino. Če je mozno. Moja soproga dela z menoj. Ko se ji zahoče, tudi zunaj. Treba ji ni. Pravi, da dokler so otroci še doma, je lepo, da je lahko z njimi. Po kalvariji, ki sva jo skupaj prestala, ceni to, kar sva ustvarila s skupnimi močmi.
Opisal sem principe, ki delujejo. Podal konkretne rezultate. Debatiram na podlagi izkušenj in izročila, tradicij, opazovanj. Moji prihodki niso več linearno odvisni od časa, ki ga namenjam delu. Odločam jaz. Ne nujno arbitrarno, a avtoritarno. Ker jaz nosim jajca na tnalu. In sem odgovoren za posledice. Patriarhalno torej. Pri tem ni nikomur kratena svoboda fo uveljavljanja lastne volje, kolikor je pripravljen prevzemati odgovornost za rizike.
Poznaš morda boljšo pot, po kateri bi se dalo priti do podobnih rezultatov? Tako konkretno, brez filozoforanha, ki bi bilo samo sebi namen.
Jaz govorim o MOŽNOSTI neizbire, ona meni o tem, da je Jobs izbiral. Seveda je izbiral zdravljenje. Ker je to bilo vredno njegovega časa in energije. Seveda je izbral cel kup koceptov, dizajnov, načinov. Pa veš zakaj? Ker se ni ukvarjsl s trivialnostmi. Ker si je vzel pravico do neizbire na ravni trivialnosti. In se posvetil tistemu, kar se je NJEMU zdelo pomembno.
Nekoč sem ze zapisal. Ko sem prišel v D, sem bil broke. Nisem začel iz nule. Začel sem iz minus 160 čukov. Delal sem za logistično-nepremičninskega magnata, ki je bil bolj preptost, kot večina vas nadutežev tu. Oprosti izrazu, ampak tako vas jaz doživljam. Ta narcisoidnodt slovenske druzbe je tudi najbolj botrovala k mojemu odhodu. No, ta magnat mi je dal vedeti dvoje pomembnih stvari:
– da me je na mesto produktnega vodje postavil zato, ker sem odraščal na kmetiji in ker znam z vrtom, kar njemu zadostuje, saj poznam tradicijo in življenjski cikel. Strokovnost je postrandkega pomena, saj imamo vsi kandidati na las podobne izobrazbe in priporočila
– ko sem končal pri njemu, je hodil z menoj naokoli in se predstavljal kot moj zastopnik in se pogajal zame pri mojih prvih strankah. Kupil ni je Passata in mi rekel, naj se spomnim nanj takrat, ko bom dve leti zapored naredil „stotko“. Za razliko od vaših odzivov je on verjel vame. Po svobodni volji. Ni slabo za klošarja, ki ima 160 k pufa in mu izvršitelji dihajo tza ovratnik. Vse to je on vedel. Zato je tudi ustanovil firmo zame. Lastnik je bil on. Jaz sem imel zgolj vsa pooblastila. Naredil mi je t.i. „Bypass“. Po svobodni volji. Brez, da bi ga bil prosil. A glej… ni se mi bilo treba odločati. Postreženo mi je bilo z najboljšim.
To je bilo na začetku. Zaradi narave mojega dela, slej ko prej spoznam tudi nekatere lastnike. Ne managementa. Lastnike. To so praviloma razširjene družine. Ne vedno, da ne bo pomote. Niti sem jim blizu. Sploh ne. A to je dovolj, da lahko raziščem vzorce. Skozi čas sem ugotovil, da so sicer na drugi ravni, a se v osnovi in dinamiki ne razlikujejo od onih, ki sem jim kot otrok bil priča na posestvu pri dedu. Počasi mi je kapnilo, zakaj sem bil izbran med množico na prvi projekt.
Nato sem začel oponašati vzorce. Korak za korakom, na svoji ravni seveda. Dal sem obnoviti „počitniško rezidenco“. Staro kmetijo. In jo povečati, da je udobna hiška, ki se jo da koristiti tudi kot dvostanovanjsko, torej z dvema kuhinjama, kopalnicama, petimi spalnicami in teraso. Odkupil nekatere parcele in sestavil nazaj posest v manjšem obsegu, a dovolj, da lahko s sečnjo in oddajo njiv pokrivam stroške vzdrzevanja. Pa še kak kubik drv za ogrevanje mi ostane in kak bio pridelek od najemnikov. Naložba, ki ohranja vrednost torej.
Del premoženja je v zlatu. Suhem, naložbenem. V sprejemljivih apoenih. Da lahko kadarkoli vnovčim delček. Brez izgub. Naložba, ki ohranja vrednost torej. Tokrat likvidna. Ni veliko. A dovolj za ducat mesecev normalnega življenja. Ena unča na mesec je kar dovolj za petčlansko družino.
Vrednostne papirje mi nadomeščajo licenčnine. Čisti kapitalski donos. Podobno tudi nepremičnina v Sloveniji. Tako imam tri bivalne lokacije, če „do česa pride“. Podobno razpršene so tudi firme. Čista produkcija v Novem Sadu. Podporne sluzbe v Ljubljani. Razvoj v Nemčiji. Če pride do česa tako stranke zgolj prenesem na varno.
Vozim Passata ali MB. Za show za management. Ne za lastnike. Management pada na te statusne simbole. V Sloveniji imamo Merivo. Tako nismo vpadljivi. Ni slabo za deset let, za klošarja, ki je začel s 160 čuki pufa in ki ima toliko preveč časa, da lahko v nedogled kraca po MON-u. Nič posebnega sicer, daleč od elitizma. A dovolj, da ne meni, ne Lepooki ni treba sprejemati trivialnih odločitev. Seveda jih lahko. In tudi jih sem ter tja. A ni nama nujno. Vse opisano vključno z vračilom dolgov iz tekočih prilivov. Nimam limitov, kreditov,… plačujem povečini z gotovino. Če je le možno. Moja soproga dela z menoj. Ko se ji zahoče, tudi zunaj. Treba ji ni. Pravi, da dokler so otroci še doma, je lepo, da je lahko z njimi. Po kalvariji, ki sva jo skupaj prestala, ceni to, kar sva ustvarila s skupnimi močmi.
Opisal sem principe, ki delujejo. Podal konkretne rezultate. Debatiram na podlagi izkušenj in izročila, tradicij, opazovanj. Moji prihodki niso več linearno odvisni od časa, ki ga namenjam delu. Odločam jaz. Ne nujno arbitrarno, a avtoritarno. Ker jaz nosim jajca na tnalu. In sem odgovoren za posledice. Patriarhalno torej. Pri tem ni nikomur kratena svoboda do uveljavljanja lastne volje, kolikor je pripravljen prevzemati odgovornost za rizike.
Poznaš morda boljšo pot, po kateri bi se dalo priti do podobnih rezultatov? Pri tem mislim predvsem finančno neodvisnot – torej nevezanost prihodkov na porabljeni čas, tako mojih, kakor soproginih. Tako konkretno, brez filozoforanja, ki bi bilo samo sebi namen.
P.S.: Malo sem popravil na računalniku zapis, ker mi telefon poskuša slovenščino korigirati po nemškem slovarju. :-))))
Kaj ti daje misliti, da ti je bolje, kakor suznju? Suzenj dobi od gospodarja pisteljo, hrano,.. je njegova last in odgovornost. Ti pa si moraš vse to preskrbeti sama. Se zakreditirazi za hišo, avto,… in oddelazi svoje za gospodarja. Pri 65 boš v pokoju ugotovila, da je šlo zivljenje mimo in da te je od suznja razlikovalo zgolj to, da si zivrla v iluziji.
[/quote]
Saj to govorim. Ni res, da je svoboda iluzija, ker greš vedno lahko off grid živet na otok ali samoto, odrečeš se udobju, odrečeš se tehnologiji, stopnja svobode je tvoja odločitev. Plus hiša in ostalo je moja last, z njo lahko počnem kar hočem, otroci so moji, izbira kaj bom počela je moja, izbira kaj bom jedla je moja, obleka, hobiji, vse.
kar se pa tiče iluzij – ti trdiš, da živita v patriarhatu?
Ti se (oziroma vidva) prijatelj patriarhat samo IGRATA, ker vama je pač všeč tako. Pravi patrarhat je tam, ker so zakoni spisani samo moškim v prid, poglej si SA, ali druge muslimanske države, pa malo primerjaj.
Saj to govorim. Ni res, da je svoboda iluzija, ker greš vedno lahko off grid živet na otok ali samoto, odrečeš se udobju, odrečeš se tehnologiji, stopnja svobode je tvoja odločitev. Plus hiša in ostalo je moja last, z njo lahko počnem kar hočem, otroci so moji, izbira kaj bom počela je moja, izbira kaj bom jedla je moja, obleka, hobiji, vse.
kar se pa tiče iluzij – ti trdiš, da živita v patriarhatu?
Ti se (oziroma vidva) prijatelj patriarhat samo IGRATA, ker vama je pač všeč tako. Pravi patrarhat je tam, ker so zakoni spisani samo moškim v prid, poglej si SA, ali druge muslimanske države, pa malo primerjaj.
[/quote]
To, o čemer pišeš je popačena podoba, ki si jo sprejela, ker so se slovenski miti o moškem skozi tvoje izkušnje z drugim, pomembnim moškim likom, pač potrdili. Morda se tega niti ne zavedaš. Pogosto je tako. Patriarhata je danes v Sarajevu toliko, kolikor je na MON-u finančno neodvisnih zensk. 🙂
To, o čemer pišeš je popačena podoba, ki si jo sprejela, ker so se slovenski miti o moškem skozi tvoje izkušnje z drugim, pomembnim moškim likom, pač potrdili. Morda se tega niti ne zavedaš. Pogosto je tako. Patriarhata je danes v Sarajevu toliko, kolikor je na MON-u finančno neodvisnih zensk. 🙂
[/quote]
Finančno neodvisnih žensk, je na MON-u toliko, kot je finančno neodvisnih moških. 😉
Jaz govorim o MOZNOSTI neizbire, ona meni o tem, da je Jobs izbiral. Seveda je izbiral zdravljenje. Ker je to bilo vredno časa in energije. Seveda je izbral cel kup koceptov, dizajnov, načinov. Pa veš zakaj? Ker se ni ukvarjsl s trivialnostmi. Ker si je vzel pravico do neizbire.
Nekoč sem ze zapisal. Ko sem prišel v D, sem bil broke. Nisem začel iz nule. Začel sem iz minus 160 čukov. Delal sem za logistično-nepremičninskega magnata, ki je bil bolj preptost, kot večina vas nadutezev tu. Oprosti izrazu, ampak tako vas jaz dozivljam. Ta narcisoidnodt slovenske druzbe je tudi najbolj botrovala k mojemu odhodu. No, ta magnat mi je dal vedeti dvoje pomembnih stvari:
– da me je na mesto produktnega vodje postavil zato, ker sem odraščal na kmetiji in ker znam z vrtom, kar njemu zadostuje, saj poznam tradicijo in zivljenjski cikel. Strokovnost je podtrandkega pomena, saj imamo vsi kandidati na las podobne izobrazbe in priporočila
– ko sem končal pri njemu, je hodil z menoj naokoli in se preddtavljal kot moj zastopnik in se pogajal zame pri mojih prvih strankah. Kupil ni je Passata in mi rekel, naj se dpomnim namj takrat, ko bom dve leti zapored narefil „stotko“. Za razliko od vaših odzivov je on verjel vame. Po svobodni volji. Ni slabo za klošarja, ki ima 160 k pufa in mu izvršitelji dihajo ta ovratnik. Vse to jr vedel. Zato je tudi ustanovil firmo zame. Ladznik je bil on. Jaz sem imel zgolj vsa pooblastila. Naredil mi je t.i. „Bypass“
To je bilo na začetku. Zaradi narave mojega dela, slej ko prej spoznam lastnike. Ne management. Lastnike. To so praviloma razširjene druzine. Ne vedno, da ne bo pomote. Niti sem jim blizu. Sploh ne. A to je dovolj, da lahko raziščem vzorce. Skozi čas sem ugotovil, da so sicer na drugi ravni, a se v odd se novi in dinamiki ne razlikujejo od onih, ki sem jim kot otrok bil pričs na posestvu pri dedu. Počasi mi je kapnilo, zakaj sem bil izbran med mnozico na prvi projekt.
Nato sem začel oponašati vzorce. Korak ta korakom, na svoji ravni. Dal sem obnoviti „počitniško rezidenco“. Staro kmetijo. In jo povečati, da je udobna hiška, ki se jo da koristiti tudi kot dvostanovanjsko, torej z dvema kuhinhama, kopalnicama, petimi spalnicami in teraso. Odkupil nekatere parcele in sestavil nataj posest v manjšem obsegu, a dovolj, da lahko s sečnjo in oddajo njiv pokrovam stroške vzdrzevanja. Pa še kak kubik za ogrevanje mi ostane in kak bio pridelek. Nalozba, ki ohranja vrednost torej.
Del premozenja je v zlatu. Suhem, nalozbenem. V sprejemljivih apoenih. Da lahko kadarkoli vnovčim delček. Brez izgub. Nalozba, ki ohranja vrednost torej. Ni veliko. A dovolj za ducat mesecev normalnega zivljenja. Ena unča na mesec je kar dovolj za petčlansko druzino.
Vrednostne papirje mi nadomeščajo licenčnine. Čisti Kapitalski donos. Podobno tudi nepremičnina v Sloveniji. Tako imam tri bivalne lokacije, če „do česa pride“. Podobno razpršene so tudi firme. Čista produkcija v Novem Sadu. Podporne sluzbe v Ljubljani. Razvoj v Nemčiji. Če pride do česa tako stranke zgolj prenesem na varno.
Vozim Passata ali MB. Za show za management. Ne za lastnike. Management pada na te statusne simbole. V Sloveniji imamo Merivo. Tako nismo vpadljivi. Ni slabo za deset let, za klošarja, ki he začel s 160 čuki pufa in ki ima toliko preveč časa, da kraca po MON-u. Nič posebnega sicer, daleč od elitizma. A dovolj, da ne meni, ne Lepooki ni treba sprejemati trivialnih odločitev. Seveda jih lahko. In tudi jih sem ter tja. A ni nama nujno. Vse opisano vključno z vračilom dolgov iz tekočih prilivov. Nimam limitov, kreditov,… plačujem povečini z gotovino. Če je mozno. Moja soproga dela z menoj. Ko se ji zahoče, tudi zunaj. Treba ji ni. Pravi, da dokler so otroci še doma, je lepo, da je lahko z njimi. Po kalvariji, ki sva jo skupaj prestala, ceni to, kar sva ustvarila s skupnimi močmi.
Opisal sem principe, ki delujejo. Podal konkretne rezultate. Debatiram na podlagi izkušenj in izročila, tradicij, opazovanj. Moji prihodki niso več linearno odvisni od časa, ki ga namenjam delu. Odločam jaz. Ne nujno arbitrarno, a avtoritarno. Ker jaz nosim jajca na tnalu. In sem odgovoren za posledice. Patriarhalno torej. Pri tem ni nikomur kratena svoboda fo uveljavljanja lastne volje, kolikor je pripravljen prevzemati odgovornost za rizike.
Poznaš morda boljšo pot, po kateri bi se dalo priti do podobnih rezultatov? Tako konkretno, brez filozoforanha, ki bi bilo samo sebi namen.
[/quote]
Podeduješ več milijonsko premoženje in ne delaš nič, tako kot naša mončica grda resnica, pi*do praska in pametuje. 😇 😁
Podeduješ več milijonsko premoženje in ne delaš nič, tako kot naša mončica grda resnica, pi*do praska in pametuje. 😇 😁
[/quote]
To je vsekakor zelo dobra pot – roditi se v druzino, kjer je zavedanje o negovanju tradicije na visoki ravni in kjer se je premozenje akumuliralo ze skozi vec generacij. Mislim, da bi nas v tem pogledu vecina bila rada na njenem mestu. 🙂
Kolikor vem, imajo v teh drzavah zenske volilno pravico, lahko potujejo brez spremstva moskega in same upravljajo s svojim premozenjem. Mogoce pa ti ves vec.
[/quote]
Seveda. Imajo pa tudi najvisji delez zensk, ki ne hodijo v sluzbo (pa imajo kjub temu gospodinjske pomocnice) in najvec moz, ki zasluzijo dovolj, da se to da peljati v praksi na ravni danasnjega udobja. Samo Hamburg ima vec milijonarjev, kakor ima Ljubljana podjetij. In na drugi strani 87{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} “samostojnih modernih zensk” na slavnem HARZ IV.