Bratranec si je pred 10 leti priženil eno takole mestno dečvo. Na kmetijo s 50 kravicami je prišla tamlada, ki je kar takoj povedala, da ona pa v štalo ne gre. In na njivo tudi ne. V cerkev ne hodi, kuha samo zase. Tete oz. tašče od sramu ni bilo več iz hiše. Dejansko jo je pobralo kar hitro po poroki, kar so seveda vsi pripisali domačim razmeram. Za piko na “i” je tamlada je na sedmini zgroženim sorodnikom oznanila, da se je namesto za materinstvo odločila za magisterij.
Bratranec pa nič, kmetoval je naprej. Namesto krav ima zdaj v štali bike in konje. Ker žena ne kmetuje si je zadevo opremil z vsemi priključki. Ker to stane, se je žena zakopala v vloge za subvencije in dejansko izprosila evropska sredstva. Ona je zdaj gospa na kmetiji, on kmetuje, da je veselje. Ko pride do večjih del najamejo delovno silo, tudi študente so že imeli, pa se nobenen ne zmrduje. Sta prav luštna, očitno se da, a ne?
Je pa res, da on v službo ne hodi, se pa redno izobražuje in je sploh zelo napreden. Vsako leto gresta na morje, letos sta šla celo na neko napredno kmetijo v Avstrijo, da malo izmenjata mnenje in si privoščita oddih. Za delo v štali sta najela fanta iz sosednje kmetije, ki je z veseljem zaslužil dodaten evro in še se ponuja, “če bo v prihodnje kakšna službena pot”.

Pred leti so ga imeli za copato, danes ga pa spoštujejo. Bi to vama uspelo?

punca, ni problem v tem, kaj bi on rad, česa on noče.

verjamem, da noče niti slišati o tem, da bi šla narazen, ker po vsej verjetnosti pričakuje, da se bo itak vse izteklo tako, kot si je on zamislil. se bo odselil s kmetije? nehal kmetovat? ne, nikoli.

vprašanje je, kaj ti hočeš. če se ne vidiš v tem, da boš tam pri njih, boš ti morala prenehat s fantom, ne pa njega spraševat, ali bi, ali ne bi.
sem mislila, da prekineš z vezo, ko se tako odločiš, in ne, kot ti da fant dovoljenje za to….[/quote]

To je vprašanje, ja! Kaj ti hočeš? Bop pristala na njihove zahteve? Ker on se očitno tebi ne misli prilagajat, čeprav je na začetku to skrival s stavkom, da bo že, samo da se imata rada.

Starši so tukaj problem. Zakaj si tako svojijo otroke kot svoje podaljške? Da so potem zvezani, kot bi bili še v maternici. Še v maternici lahko otrok dela kar mu paše. Punci dam prav.

Odrasla na kmetiji, za živo glavo ne grem več na kmetijo. Moje otroštvo so bile krave, kako morje, smučanje in ostalo. Manjša kmetija, brez nekega denarja, vložek pa skoz. Smo 3je otroci in vsi pobegnili. Pač, ne hvala!

Avtorici pa nasvet: jaz bi zahtevala od partnerja da se mi morajo starši osebni opravičiti. Tako testiraš 2 stvari: a je on dovolj močan da se jim postavi po robu in od njih zahteva da te spoštujejo in da naredijo nekaj kar 100% ne želijo. In staršem pokažeš mejo odnosa. V kolikor se ti opravičijo jim lahko jasno poveš da je to prvič in zadnjič ko si trpela tak odnos. V kolikor niso sposobi (fant IN starši) z njim zaključi. Tukaj je problem odnos bolj kot samo delo in kmetija.

Pa srečno!

Tudi midva z možem sva podedovala malo kmetijico.

Vidim, da ostali v tej sledi niso razmišljali; če pristaneš na življenje z njim in pogledaš vnaprej, enkrat njegovih staršev več ne bo. Ali misliš, da bo do konca samo on hodil v štalo, travnik čisto sam pokosil in obračal, pospravljal krmo itd?

Govorim v smislu življenja na kmetiji; če se ne vidiš v tem, potem išči res kakšno drugo možnost. Jaz si ne predstavljam imeti partnerja, imeti vse skupaj (ne glede na tasta in taščo) in mu ne pomagati (pa ni treba v štalo, je še ostalega dela zelo veliko).

Glede odnosov pa, sem bila sama na enakem – s tem, da sem delala, pa zato tudi odšla, ampak ne sama. Življenje ni pravljica, kakšno pot izbereš, je pa odvisno od tebe. Vsekakor se usedita dol in pogovorita, ker vsi nismo za vse v življenju in če ti ne odgovarja tak življenjski slog, zakaj bi se prisilila v to, če veš da ti bo žal? Če uživaš v življenju, ki ga imaš? Služba, stanovanje, mir. Vsekakor dobro premisli. Srečno.

Sploh nisem brala do konca. Identična zgodba moji… Samo, da pri mojem bivšem niso imeli toliko veliko kmetijo, kolikor so se delali da je 😁 in da jaz nisem bila toliko pametna, da bi pravi čas spakirala.

Vmes otrok. Po 3 letih sem spakirala. Bivši si je našel drugo in kar naenkrat pa lahko vse postorijo sami in lahko živi daleč stran od njih, ker mu je nova dala ultimat, da tam ne bo živela.

Zdaj se z bivšo taščo super razumeva. Ceni me kot mamo njene vnukinje. In tudi jaz cenim njo.

Ampak on je še vedno zahojeno bitje s kmetov, žal. Jaz sem spakirala prepozno, hčeri našla debilnega očeta…. Ampak zdaj živiva super življenje, sami.

Pri njih se ti ne bo izšlo. Veš čas boš sama. Karkoli boš naredila ne bo dovolj dobro.

Ali se z fantom odseliš ali pa ga pusti naj živi svoje življenje brez tebe.

Koliko je takih vez…

Oprostite, nisem slavist, vendar…

Ali slovenska mladina sploh še zna pisati slovnično?

Katastrofa!!

Preberita knjigo Po tihem zapeljani pa vama oz. Vsaj tebi vse jasno!

Tako pač ne gre.

Dejstvo je, da imata čisto drugače interese.

Lahko je fant res mamin sinko in dela vse tako kot rečejo doma, lahko pa da je čisto okej in pri pameti in si pač res iskreno želi delati na kmetiji.

Kar se dekleta tiče je pa tako – če bi bila to res neka silna ljubezen bi šla tudi v štalo in ne po enem letu in ne pod prisilo, ampak zato, ker bi imela interes videti in spoznati kaj njenega tako ljubljenjega fanta veseli.

Ne govorim na pamet, ampak iz izkušenj. Pri nama je sicer obratno (dekle s kmetije, fant iz mesta). Ampak dejansko je šel fant v štalo že drugi dan in to brez prisile…enostavno je želel pomagati in videti kaj njegovo dekle dela in v čem uživa.

Iz tega menim, da ta vajina ljubezen ni neka trajna in trdna stvar. V ljubezni so kompromisi, prilagajanja, učenje novih stvari, sprejemanje novih izzivov, zabredanje v težave in biti sposoben jih rešiti s skupno besedo. Če tega ni, tudi ljubezen ne bo trajala.

torej, če bi bila neka strašna ljubezen, bi ona šla v štalo. a on pa v mesto z njo ne?

Samo gasa čim dalj stran. Naj nesejo grunt s sabo na oni svet.

Oni rabijo hlapce nič drugega.

Zelo zanimiva zgodba, v kateri se delček prepoznam s svojo. Vedno je več plati. Odnos fant starši niso urejeni. Imam občutek, da dokler se on ne distancira od staršev, jim ne bo znal postaviti mej, da ne bi urejali njegovega vsakdanjega urnika. Četudi bo našel drugo kmečko dekle, njegov primer ne bo rešen. To so parazitski starši, ki so tega fanta 29.let vzgajali v duhu, kako pomembna je kmetija in da jo mora prevzeti na vsak način, to mu je postala mantra. Vprašanje koliko si je nalil čistega vina, ali mu je res življenjsko poslanstvo delati na kmetiji ob tako gospodovalnih starših, ki ga vsekakor ne spoštujejo kot samostojno odraslo osebo.

Sama sem bila otrok takih staršev, knetija, jaz z njima do 30.leta, psihirala sta me skozi, kmetija, kmečki fant itd. Nobeden nikoli ni bil pravi, no mogoče res ne. Dokler res nisem našla tapravega. Takrat mi je kliknilo, da je zame ljubezen partnerja najbolj pomembna, pa da če hočem sama odločat o svojem življenju se moram odpravit od doma in ju pustiti na distanci. Bilo je izjemno težko. Zdelo se mi je, da sem ju pustila na cedilu, ampak tudi onadva sta mene, saj sem se več let trudila, da bi mi kmetijo predala v roke tudi na papirju in da bi resnično prevzela. Vrgla sem se celo v študij kmetijstva, da bi ja obvladala najbolje. Ampak ni šlo čez z njihovimi staromodnimi načeli in mojimi novodobnimi preusmeritvami. Nista hotela spustiti, komandirala pa bi, do konca dokler bosta živa. Počutila sem se kot suženj. Odkrila sem da tega ne rabim in niti ne želim v tskem duhu vzgajati svoje družino.

S tem fantom sva se potem preselila na svoje na podeželje in tam ustvarjava v svojem raju. Vendar je bila to moja odločitev in danes vem, da najboljša možna. Je lepo delati na kmetiji, svobodno, da nisi pod prisilo in vmešavanjem staršev.

Mislim, da bi mestna punca v tej vaši zgodbi zelo težko zdržala, ta zveza res meji na polom. Če je dovolj močna, da bo fanta opominjala, da postavlja staršem mejo in jih držala na distanci. Bolj boš srečna, če greš svojo pot, če on ne vidi, da je problem odnos s starši. Tudi jaz mislim, da ni tukaj toliko problem kmetija in prilagajanje kmečkim opravilom. On mora biti stoprocentno na njeni strani, med njima ne sme biti staršev. Če se to ne razčisti, naj reče samo adijo. Je pa realnost, kmetija zahteva celega človeka, niso dovolj samo gospodinjska dela, to je garanje.

Ne najdeta rešitve, zato ker jo nočeta najti. Kompromisa nočeta. Pojdita narazen in naj si najde neko deklo.

Zgodba je iz leta 2011.

Ali sta že davno šla narazen ali pa veselo kmetujeta in imata par otrok. Bolj verjetna je prva možnost.

Drugače pa – kakšno prilagajanje oziroma sklepanje kompromisov je dandanes prepovedano, kajne? Tako je namreč  razumeti vaše odgovore.

prilagajanje (sploh, ko naj bi se prilagodil samo eden) je popolnoma nasprotno sklepanju kompromisov.

To ni nobena navezanost na zemljo, to je narcisoidnost.

Na kmetijo kjer se tastari znajo obnasat bo kaksna dama se stopila, tam kjer je tako goveje obnasanje pa bolje da je ni, se eno ne srecno bitje vec.

Kmetija ze ni eno samo garanje,in nikdar se ni samo garalo, to je slovenski mantra, samo ja radom, danes so tudi stroji, bolj mores bit dober gospoda v smislu da z as rentabilno peljat.

Mene pac skrbi racunica, 40 glav ni bogve kaj, za zivet samo od kmetije za cel par se ne da ravno enostavno.

Marsikaj se na kmetiji da obrnit v drugacnih smer.

Problem je ker ni verjetno samo to ampak kaksna koli tamlada bi prsla bi jo spljuvali, pa ce bi bila zlat.

Sam sem zivel pri starih, videl sem kako so poceli z mojo mamo in ocetom iz ciste zlobe, Povrh vsega so pomagata z svojim drekanjem se teta in stric.

Zal sta sama postal enaka, sploh foter, zato sem se odselil.  Dejstvo je pa da gre za mikro kmetijo, nihce ne zivi od tega ampak karkoli naredis je narobe.

Tastari se znajo obnasat kot da jim gumjasti skornji dajejo izkljucno pravico srati po vseh.

Sobivanje z takimi ljudi ni mogoce. Zal sem se sprijaznil, da bom vnuke tezko puscal veliko pri njih, nujni obiski obiski iz vljudnosti.

Recimo, moja dedek in babica sta bila tako bolna, da sta majhne otroje cuvala proto lastni materi.

Bolnika.

Pojdi. Jaz žal nisem. Sedaj z otrokom sem in tja. Bila sem “mlada in neumna”, sebična. Človek mi je bil noro všeč, takoj sem ga vzljubila. Nisem se prijavljala na razpisano delovno mesto, ampak iskala drugo polovico. Ob svoji službi, urejenem domu.. Sem bila ves čas v mehurčku, nisem niti razmišljala… Kolikor lahko, sem in pomagam. A se vedno ne morem pustiti svoje službe, o kateri sem sanjala že od otroških nog. Jo dobila in tako uživam v njej. Ne morem se odreči “moji vasi”, kjer imam vse, kar rabim, kjer ima moj otrok vse kar rabi, le korak stran. Sosede, urejen dom, vse na dosegu roke, zivljenje. Zato nisem pri njemu! Ko sva pri njemu, sva v hiši, ki mu pripada zaradi prevzema. Torej hiša, ki je že ornk dala skozi, kjer naju zebe kot psa, kjer vsak po njej gazi, kot želi, nobene zasebnosti, kaj šele, da bi se dalo kaj urediti tako kot treba… ki so si jo njegovi starši naredili, prilagodili. Ne, hvala. Spoštujem njegove, a moji starši imajo prednost pred njimi. Bom prvo pognala njim, kot njegovim. Tudi sem mnenja, da si moj otrok zasluži vse dobro, pse osnovno stvar – topel in čist dom! Z njegovimi se niti ne spuščam v neke debate, le tisto, kar treba. Od kar ni je težila, da naj pustim službo – hvala! Od kar vidim, da bi moral biti 24/7 doma in delati – hvala. Od kar moram zaradi njiju imeti otroka na mrzlem in v taki katastrofalni hiši – hvala le občasno ! Ne bom se podredila, ne bom nekje bogu za hrbtom z otrokom v takem stanju. Sploh ko gledam, kako podpira druge snahe. Jaz pa sem se morala bolana v stali pomagat. Otroka mi ni prišla v par mesecih pogledat itd. Tudi fant ob veliki kmetiji opravlja službo. Potem se stala zjutraj in zvečer. A je to normalno? Meni ni. In ne, nisem lena! Smili se mi cloclvek, 9-1o urni siht, pol pa še vse doma… Kaj ti pomaga, želja in volja, kaj imaš od tega da že ob 7h,8h popadas v postelji, izmučen. Kaj pa otrok…. Tudi sama za vse jaz, ob službi, potem pa se sem in tja… Ob tem pa bog ne daj, da si kaj privoščiš in kam greš. Je ravno takrat vse narobe. Tega ne želim za svojega otroka. Dokler je še čas, pojdiiii

čakaj, ti svetuješ avtorici, medtem ko sama svojih otrok ne zavaruješ pred neprimernimi pogoji bivanja, kot si opisala?

Jaz ti bom odgovoril na to tako, oziroma tvoji prijateljici….leti od tam koliko te noge nesejo….nikoli ne bo v redu….tudi če boš vse naredila pa bo spet nekaj….vem iz lastnih izkušenj…ker je pri meni isto….vse sem jim delal pa naredil, zraven službe pa me je vedno tast zaničeval….zdaj pa ne delam več nič pa tako ali tako isto….tako da poberi stvari in gasa….najdi si nekoga ki te bo spoštoval ne pa tile…aja pa otroke bi morala met? Ja kako pa pol mislijo oni da boš ti imela 5 otrok pa še v štali delala ko majmun??? Če si bila v hiši in pospravila ter jim skuhala si naredila veliko…ampak je probpem v njih ne v tebi ker tega me vidijo….jaz sem svoj čas vstajal ob pol 4 vjutro šel v štalo in vse porihtal pa se pol umil ter šel v službo, po službi domov pa dalje….pa je zmeraj bilo nekaj narobe….jaz sedaj iščem nekaj da bomo odšli na svoje…če bo seveda ona šla zraven….jaz sem dovolj dolgo poslušal vse poniževanje in vse….marsikdaj sem slišal od starega da so vsi njegovi zeti bili bolši kot jaz….če ravno koliko vem niso pol toliko delali kot jaz….ampak kak češ…to so taki ljudi ko mislijo da so zaj oni glavni ko majo 40 glav v štali….v resnici pa so veliki siromaki in sužnji vsega sistema kateri je sedaj….za to pa ti pravim spakiraj sedaj pa idi….njega boš že pozabila in našla nekoga ki te bo spoštoval…sedaj še imaš priliko ko so otroci pa je vse drugače in nikar mu ne nasedi da bi rad bil s tabo pa imel družino pa nevem kaj….ker bo zmeraj enako oziroma še hujše….v njihovih očeh ne boš nikoli nič vredna….tako to je iz moje strani….upam da sem ti kaj pomagal…

V štalo greš samo če je tvoja in je to tvoj interes in tvoj projekt. Potem v tem vidiš smisel. Ne moreš kar k nekomu v štalo hodt lol kje teli ljudje živijo v času dekel in hlapcev?

Te boomerje je treba počasi v red spravit.

Svetujem ji, da naj gre, ja. Dokler ni otrok. Jaz  žal nisem. Ne živim s partnerjem, kar je razvidno. Letam sem in tja. Tam sem zelo malo, včasih se enkrat na mesec ne. predvsem zaradi razmer. Žalostno, zato pa pravim, da si naj ne uniči življenja. Moj otrok je žal zelo prikrajšan očeta.