Točno to, zato jaz nisem za sobivanje in sem temu primerno izbrala svoj dom!
Nad nami je živela družina kopitljačev, pod nami so živeli taki, ki so pokadili vse kar je gorelo, čez hodnik taki, ki so bili prepričani da, da iz njihovih čevljev veje sam parfum, kolerični sosed na levo, je bil prepričan, da ga nihče ne sliši, desna soseda, je cele dneve kuhala in pekla, da ne govorim o kopitljanju čevljev po hodnikih…..se pravi samo mi smo bili vredu, pa smo res bili?

Ti nisi mama levinja, ampak mama svinja.

Ma da se ti da vleči iz naftalina par let stare teme!!!!

Ma da se ti da vleči iz naftalina par let stare teme!!!!
[/quote]

Ma kaj bi ti rada, ta tema se mi je prikazala in sem jo kliknila in šla brat. Sploh nisem gledala datuma. In kaj potem, če je stara, take budale še vedno obstajajo. Mrš!

Samo, da ne bo potem nekomu film počil kot je enemu sosedu kjer sem nekoč živel. Jih je večkrat opozoril glede hrupa, skakanja nad njim pa ni zaleglo. Nekega dne je sosedi tako pripeljal okrog ušes, da se je kar usedla za minuto dve…ji je rekel naj k njemu pošlje svojega moža, da bo še on dobil svojo porcijo. Očitno je zaleglo, ker od takrat so se zadeve umirile LOL

Še dobro, da ne živim v stanovanju, ker sovražim ljudi.

Podobno. V hiši tri družine, nad nami mansarda, kjer dve punčki ves čas, ko sta doma, trenirata “tek”.

Imata, kaj pa vem, po 30 kg, starša imata 60, ali 70 pa ju v nekaj letih nisem slišal niti enkrat!.

Torej nisem nenormalno občutljiv za hrup, temveč omenjena otroka ne znata normalno hoditi, sploh ne hodita, temveč nenehno “tekata”, poskakujeta.

Glede na to, da že 15-o leto odplačujem hipotekarni kredit 400 evrov, se mi to, da moram po lastnem stanovanju hoditi s (kvalitetnimi) zamaški za ušesa, neumno.