Monogamija je nenaravna, sprevržena in nevarna
Po mojem so pa čisto praktični razlogi za to, da monogamija ostaja aktualna.
Če bi se hoteli iti skakanje od enega do drugega, bi najprej vsak moral živeti
sam. Nepraktično, drago, malo samotno, celo depresivno.
V dvoje je pač lažje. In ljudje smo družabna bitja.
Imaš pa potem še način komune – ki se pa iz meni nejasnih razlogov nekako
niso obnesle.
Ne štekam sploh….zakaj bi ti kdo kaj odnesel?[/quote]
zaradi ločitve in delitve premoženja….
cika na serijske monogamce, ki vsakih par let menjajo partnerja.[/quote]
Še vedno ne štekam. Če si imel premoženje pred poroko, ti ga nihče ne bo
odnesel. Deli se samo tisto, kar je ustvarjeno v času poroke. Skupno premoženje.
No ja, edino v Ameriki zna bit pa res hec, pa še tam so se znašli in izumili
predporočne pogodbe.
zaradi ločitve in delitve premoženja….
cika na serijske monogamce, ki vsakih par let menjajo partnerja.[/quote]
Še vedno ne štekam. Če si imel premoženje pred poroko, ti ga nihče ne bo
odnesel. Deli se samo tisto, kar je ustvarjeno v času poroke. Skupno premoženje.
No ja, edino v Ameriki zna bit pa res hec, pa še tam so se znašli in izumili
predporočne pogodbe.[/quote]
v dvoje lahko ustvariš več, kot si sam možen ustvarit.
ampak pri delitvi pa izgubiš več, kot pa polovico. zaradi stroškov delitve.
Še vedno ne štekam. Če si imel premoženje pred poroko, ti ga nihče ne bo
odnesel. Deli se samo tisto, kar je ustvarjeno v času poroke. Skupno premoženje.
No ja, edino v Ameriki zna bit pa res hec, pa še tam so se znašli in izumili
predporočne pogodbe.[/quote]
v dvoje lahko ustvariš več, kot si sam možen ustvarit.
ampak pri delitvi pa izgubiš več, kot pa polovico. zaradi stroškov delitve.[/quote]
Izgubita oba. Če se ne znata zmeniti. Če se človeško dogovorita, so stroški
minimalni.
v dvoje lahko ustvariš več, kot si sam možen ustvarit.
ampak pri delitvi pa izgubiš več, kot pa polovico. zaradi stroškov delitve.[/quote]
Izgubita oba. Če se ne znata zmeniti. Če se človeško dogovorita, so stroški
minimalni.[/quote]
v vsakem primeru izgubita, če se znata zmenit, ali ne.
delitev premoženja stane. tudi če gre čisto sporazumno.
če pa je še tako, da si ne moreta privoščit, da bi eden drugega izplačal, pa…
recimo je treba hišo prodat, s polovico izkupička pa niti stanovanja ne moreš več kupit…
Izgubita oba. Če se ne znata zmeniti. Če se človeško dogovorita, so stroški
minimalni.[/quote]
v vsakem primeru izgubita, če se znata zmenit, ali ne.
delitev premoženja stane. tudi če gre čisto sporazumno.
če pa je še tako, da si ne moreta privoščit, da bi eden drugega izplačal, pa…
recimo je treba hišo prodat, s polovico izkupička pa niti stanovanja ne moreš več kupit…[/quote]
Ja no, ok, ampak vseeno je to daleč od tega, da “ti nekdo polovico odnese”, kaj?
kot češ, ne grem v zvezo, ker mi bo spet nekdo odnesel polovico vsega, kar imam….
Za prebrati je seveda še veliko več.
John Welwood – Challenge of the heart – https://www.amazon.com/Challenge-Heart-John-Welwood/dp/0877733317/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1467062669&sr=1-1&keywords=John+Welwood+-+Challenge+of+the+heart
na kratko v knjigi ugotavlja, da smo v sodobnem času prvi v človeški zgodovini, ki poskušamo združiti romantično ljubezen, strast v spolnosti in zakonsko monogamnost v enem samem dogovoru (poroke preteklosti so bili zgolj ekonomski dogovor).
Margaret Mead, antropologinja, je podobno ugotavljala, da smo se domislili ene najtežjih oblik zakonske zvzeze: monogamije. Njena dela so sicer prispevala seksualni revoluciji v 60ih.
Najbolj sicer tabletka sama. Kontracepcijska. Prevzem nadzora nad lastnim telesom s strani ženske same.
David P. Barash, Ph.D. in Judith Eve Lipton, M.D. – The Myth of Monogamy: Fidelity and Infidelity in Animals and People
https://www.amazon.com/Myth-Monogamy-Fidelity-Infidelity-Animals/dp/0805071369
ugotavljata v svoji nekoliko novejši knjigi, da je monogamija najtežja od vseh človeških poročnih dogovorov in hkrati ena najbolj redkih. In celo dolgo poročeni zakonski pari, ki dejansko živijo monogamno, so praktično v tem pionirji. Ljudje smo sicer lahko monogamni, vendar to ni običajno in je zelo težko.
S pomočjo evolucijske biologije in sodono tehnologijo pa so seveda uspeli dokazati, da nam je ljudem nedvomno vsajeno, da si želimo več partnerjev. To je naravno. Obratno, ni vprašanja ali je monogamija “naravna”.. NI.
“Družinske vrednote” so definitivno pod napadom.. vendar ne s strani vlad, podjetij.. ali nemara homoseksualnosti.. temveč preproste stare biologije, ki botruje k: nezvezstobi in prevaram.
Avtorja nato iz biološkega stališča raziščeta in dokažeta svoje trditve.
Ekstrakt knjige, dosegljiv tule: http://www.worldcat.org/wcpa/servlet/DCARead?standardNo=0716740044&standardNoType=1&excerpt=true
Za prebrati je seveda še veliko več.
John Welwood – Challenge of the heart – https://www.amazon.com/Challenge-Heart-John-Welwood/dp/0877733317/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1467062669&sr=1-1&keywords=John+Welwood+-+Challenge+of+the+heart
na kratko v knjigi ugotavlja, da smo v sodobnem času prvi v človeški zgodovini, ki poskušamo združiti romantično ljubezen, strast v spolnosti in zakonsko monogamnost v enem samem dogovoru (poroke preteklosti so bili zgolj ekonomski dogovor).
Margaret Mead, antropologinja, je podobno ugotavljala, da smo se domislili ene najtežjih oblik zakonske zvzeze: monogamije. Njena dela so sicer prispevala seksualni revoluciji v 60ih.
Najbolj sicer tabletka sama. Kontracepcijska. Prevzem nadzora nad lastnim telesom s strani ženske same.
David P. Barash, Ph.D. in Judith Eve Lipton, M.D. – The Myth of Monogamy: Fidelity and Infidelity in Animals and People
https://www.amazon.com/Myth-Monogamy-Fidelity-Infidelity-Animals/dp/0805071369
ugotavljata v svoji nekoliko novejši knjigi, da je monogamija najtežja od vseh človeških poročnih dogovorov in hkrati ena najbolj redkih. In celo dolgo poročeni zakonski pari, ki dejansko živijo monogamno, so praktično v tem pionirji. Ljudje smo sicer lahko monogamni, vendar to ni običajno in je zelo težko.
S pomočjo evolucijske biologije in sodono tehnologijo pa so seveda uspeli dokazati, da nam je ljudem nedvomno vsajeno, da si želimo več partnerjev. To je naravno. Obratno, ni vprašanja ali je monogamija “naravna”.. NI.
“Družinske vrednote” so definitivno pod napadom.. vendar ne s strani vlad, podjetij.. ali nemara homoseksualnosti.. temveč preproste stare biologije, ki botruje k: nezvezstobi in prevaram.
Avtorja nato iz biološkega stališča raziščeta in dokažeta svoje trditve.
Ekstrakt knjige, dosegljiv tule: http://www.worldcat.org/wcpa/servlet/DCARead?standardNo=0716740044&standardNoType=1&excerpt=true%5B/quote%5D
Bereš samo tiste avtorje, ki pritrjujejo tvojim željam?
Zakaj bi bila monogamna zveza ravno za človeka najtežja? Saj ga od ostalih živih bitij loči RAZUM. A smo opice, da se moramo vdati vsaki telesni želji? Kdor želi biti v monogamni zvezi, tudi bo. In se bo trudil, da se bo “skušnjavam” uspešno izognil.
Monogamija obstaja tudi v zvezah pri več živalskih vrstah (razne ptice, pingvini, volkovi).
Naravno je to, kar je v naravi. Se pravi, poleg poligamije, tudi monogamija.
Tvoj zapis je slavospev nagonskemu živjenju ljudi. Če računamo, da nas od živali loči samozavedanje z razumom, je naravnost kretensko, da bi podleganje nagonom imeli za višek človeškega razvoja. Kot bi se v šoli zgledovali po cvekarjih in repetentih, ki niso dojeli učne snovi.
Z evolucijo postopoma preraščamo nižjo naravo, s čemer se odpiramo višjim sposobnostim v sebi.
1. Divjak živi po nareku nagonov.
2. Polciviliziran človek se nagone uči kultivirati in ob tem razvija čustva in razum.
3. Civiliziran človek je nagone, čustva in razum že kultiviral. Stremi k naslednji, višji stopnji zavedanja.
4. Moder človek je v popolnosti osvojil etično-moralne norme. Vodi ga intuicija.
5. Razsvetljeni človek je absolviral učno snov in se mu ni treba vračati na Zemljo, ker je dosegel svobodo.
Kje je danes človeštvo? Če se imamo za civilizirane, je tudi prav, da nagone uporabljamo na pravi način. Pot k svobodi je pot kultivacije – imeti na vajetih nagone, čustva, želje, razum – ne pa, da jim podlegamo! Dokler je človek suženj nagonov, je na stopnji divjaka in zelooo daleč od svobode!
Človek z razvitim razumom zna tudi dvomit v neke tradicije, ker jih veliko obstaja brez nekega pravega razloga. In če so te tradicije v nasprotju z naravo, koristi pa od njih ni nobene (oz. celo škodijo), potem se take tradicije pač odpika.
Človek z visoko razvitim razumom zna premislit o in bit skeptičen do monogamije.
Tisti pa, ki se omejujejo zgolj na zadovoljevanje svojih telesnih potreb, pa niso kaj več od opic in psov. Večina živali skoči (ali pa nastavi), ko se goni. Z poligamnimi ljudmi ni kaj dosti drugače.[/quote]
Opice in psi zadovoljujejo pretežno nagone po nadaljevanju vrste, in ne iz užitka. Torej si jim ti po mislelnosti in željah bližje.
Ja pa saj to je čisto jasno. Monogamije se ne moreš iti enostransko in sam. Partnerja ne moreš prisiliti v to, da ti bo zvest samo zaradi tega, ker ti verjameš v monogamijo. Potem si čudak. Druga stvar pa je, če se najde dovolj takih, ki se na smrt bojijo osamljenosti in zapuščenosti, da se ne počutijo več čudaki, ampak začnejo monogamijo javno razglašati za veliko vrlino in poniževati in zastraševati drugače misleče. In tretja stopnja je tisto, ko postane monogamija dogma in pričakuješ od vse družbe, da bo z zakoni in nadzorom in vsakršnimi pritiski sodelovala pri tem, da tebi tvoj partner ne bo ušel. Bistveno je, da se zahteva enoumje v tej zadevi tudi od popolnih neznancev. To je ravno smisel vsega. Tudi ti, stepni volk, moraš sprevideti, da si v zmoti in da je monogamija edini civilizirani, moralni in človeško sprejemljivi način življenja. Ker če ne bomo sprevideli vsi do zadnjega, lahko naletimo na njihove partnerje in jim damo kakšno idejo.
„Trikrat ponovljena laž, postane resnica.“
Nemški pregovor
Od otroštva naprej me je okolica, kot tudi ožja družina dobesedno okopala v tovrstnih belih lažeh, ki so postale resnice. Kakšne le začasno.. Dedka mraza je tako zamenjal novejši izum New Yorških veljakov: Božiček.
In tako, kot so nas z Dedkom mrazom lagali, so nam tudi o drugih stvareh, ki dejansko ne obstajajo, postanejo pa resnične znotraj družbe.
Socializem in še bolj tista naprednejša oblika: komunizem (kamor smo bili še vedno vsi namenjen).. sta bili najboljše možni družbeni ureditvi. Vse ostalo je bilo gnilo: kapitalizem, fevdalizem, fašizem, monarhizem..
Če se seveda sedaj obrneš okoli, ni ne Dedka Mraza, ne socializma, ne poti v komunizem.
In še nečesa ni: monogamije. Tako kot socializem, komunizem.. je ideal.
In enako, kot z vsakim idealom, je tudi z monogamijo veliko stvari narobe. Podoba situacija, kot v socializmu, kjer si tako v študentskih časopisih, kot sčasoma vedno bolj v main-stream tisku, lahko prebiral, da je marsikaj gnilega tudi v socializmu.
Fakti so ovrgli vero.
Povezave, ki sem jih podal, bazirajo na znanstvenih raziskavah in ne na veri in prepričanjih posameznikov ali skupin.
Znanstveno. Pomeni to, da drugi set ljudi, na drugem koncu sveta lahko pride do istih rezultatov. Kot dokaz ne morem jemati knjige, ki so bazirane na osnovi osebne religije.. Kot je npr. Biblija.
“Zakaj v Bibliji ni omenjen kenguru? Je mogoče zato, ker takrat, ko se je Biblija pisala, Avstralijo še niso odkrili? In posledično kenguruja niso mogli omeniti.
Zdi se mi, da so v Bibliji omenjene samo stvari, ki so v radiju 5 milj okoli tipov, ki so jo pisali.
Zdaj, če bi bil jaz bog, bi se na koncu le nagnil k piscem in jim šepnil: OJ, Zapišite, da je Zemlja okrogla!”
Jim Jefferies
No, v nekaterih prevodih Biblije je omenjen samorog, za katerega pa še niso našli ostankov, ki bi to mitološko bitje dokazovalo. Resda, da se tudi vseh ostankov naših prednikov, še ni našlo.
Obe strani tako nimata oprijemljivih dokazov, za celo zgodbo. Vendar ima teorija evolucije vsaj fragmente, sem in tja zluknjan mozaik, če hočeš, ki dajejo neko sliko… Biblija tega nima. In jo duhovščina pragmatično sedaj jemlje “simbolično”, ko se jim to zahoče – beri, ko znanost dokaže, da trosijo neumnosti.
Rimsko katoliška cerkev je tista, ki poleg ostalega vztraja tudi na monogamiji, čeprav je redka in Biblija sama omenja mnogoženstvo. Tu je spisek poligamistov iz Biblije, še celo osrednja oseba vseh treh popularnih monoteističnih religij: judovske, kristjanske in muslimanske: Abraham je eden izmed njih: http://www.biblicalpolygamy.com/polygamists/abraham/
Od vseh sesalcev samo 3{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrst sesalcev izkazuje SOCIALNO MONOGAMIJO, ne pa tudi SEKSUALNO.
Monogamija je tudi ostanek Viktorijanskih vrednot, ki so se preko britanskega imperija razširile po svetu (podobno, kot se dandanes ameriške). Čeprav hecno, takrat se je deklice povijalo v svetlo modro barvo, dečke v roza.. Ker se je roza videlo, kot šibkejšo rdečo – ki je bila vojaška barva, torej moška.
Roza trikotnik so uporabili šele nacisti in še vedno njihovo etiketiranje uporablja širni svet.
Ptice so obratno od sesalcev 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} socialno monogamne. Ne pa tudi seksualno.
Žleht znansteniki, so namreč šli kastrirati samce in se potem čudili, kako to, da samice še vedno ležejo jajca, ki se izvalijo!? BREZMADEŽNO SPOČETJE?!?
Bolj verjetno je, da tudi drugi samci oplojujejo te zveste samice.
Tudi podrobnejše opazovanje albatrosov jih je osupnilo: tudi lezbični pari so valili jajca, ki so se skotila.
Še eno čudežno brezmadežno spočetje?
Z modernejšim pristopom opazovanja in označevanja ptic, so potem le ugotovili, da če samec prej pride na mesto za gnezdenje, mu postane “dolgčas”.. In potem oplodi tudi lezbične samice.
Vaš link
Ker se je znanost čez čas prebila do novih dognanj, so lahko z DNK testi preverjati ali sta socialna starša tudi biološka starša. Znanstveno logičen odgovor je: da je mama bila dejansko mama, oče pa ne.
V primeru lezbičnih parov, pa je oče imel dvoje potomcev.. Enega s “stalno” partnerico, drugega z ubijalko dolgočasja.. Po človeško: nastavljačico.
Evolucijsko smo sprogramirani, da širimo svoje gene. Evolucijsko so ženskam, ki so imele otroke z več partnerji, le ti imeli več možnosti za obstoj. Različni imunski sistemi in genska zasnova so prednost v našem svetu.
Nenazadnje, če bi obstajala takšna stvar, kot je seksualna monogamija, bi spolne bolezni morale izumreti.
DNK v potomcih in seveda spolne bolezni pa na znanstven način dokazujejo, da spolne monogamije ni. Obstaja socialna, ki je bila nekoč (in še vedno je) pogojena ekonomsko in versko – ženska absolutna odvisnost od moškega, večino sveta je patriarhalnega, itak še vedno.
Na zahodu so se stvari malce nagnile v smer ravnovesja, vendar so monogamije še vedno stvar religije (osebnega prepričanja) in ekonomije.
Ali kot sem že vprašal sodelavce: “OK, daj vsem sodelavcem in njihovim partnerjem en Jackpot. Torej tako žena kot mož, vsak dobi 10 milijonov EUR. Koliko časa bosta še skupaj?”
Ker sem jih ujel nepripravljene, so bili samo kimajoče tiho.
Zato ne čudi, da je frekventnost “zaporedne monogamije” bogatejših, višja od nas slehernikov. Tudi obleke, telefone, računalnike in avtomobile ter nepremičnine hitreje menjajo.
Samo a ni hec, ko gre za predmet, temu rečemo “menjava”, ko gre za partnerje je pa: “zaporedna monogamija”.
Lepše se sliši kot resnica: zamenjava.
Ja, zamenjala sem moža, ljubimca, fanta.. Zamenjal sem ženo, ljubico, dekle..
In ker imajo bogatejši tudi več vozil hkrati.. Eno Toyoto Prius pred hišo, da se vidi, da so ekološko osveščeni, enega Ultra športnega terenca, ker je ipak napor do golf igrišča se peljati po čisti puščavi in neokrnjeni naravi – palice pa tudi ne gredo kar v vsak avto.. Kot seveda tudi en kabriolet, ko si je potrebno sprehoditi lase, če jih je še kaj.
Seveda ni trajalo dolgo, da so ugotovili, da k vsakem avtu sodi tudi malce drugačna ženska oz. Moški, če je bogata ženska. V Priusa se stlači kakšnega izsušenega okoljevarstvenika, seveda vegana, najbolje frutarijanca, ki diši po vseh tistih poduhovljenih svečkah. Za v terenca gre oni/a, ki ima dober golf zamah.. In nenazadnje v kabrioleja tisti-a, ki ima najlepšo fasado.
Ti ljudje so še vedno monogamni.. Samo intervali so vezani na osebno vozilo.
Večino nesporazuma znotraj različnih tem foruma je tako glede intervalov zaporednosti (ker zaporedja je težko negirati) ter seveda ločevanja socialne in seksualne monogamije.
V socialni monogamiji se dejansko večina investicij, tako kot v preteklosti odvaja monogamno: rojstvo in vzgoja otrok, nepremičnine, premičnine itd.
Ni pa zaradi socialne zato seksualna monogamija avtomatična. DNK prednikov nam kaže, da temu ni bilo tako. Tudi različne ureditve širom po svetu kažejo, na to, da seksualna monogamija ni običajna.
Tudi ljubosumje evolucijsko gledano ne bi imel smisla, če bi bili ljudje naravno naravnani na monogamijo. Bolj, ko je neka vrsta naravno monogamna, manj smisla ima ljubosumje.
Ljubosumje pa ostaja, ker smo ljudje izredno seksualno bitje, pravzaprav najbolj seksualno bitje tega planeta (v tem je tudi naš uspeh).
Za oba spola pa je menjava partnerjev evolucijska prednost – različni imunski sistemi (preživetje), različne genske predispozicije..
Evolucija ni nek velik načrt, ki vnaprej ve, kaj se bo zgodilo.. Temveč se ne ve, kaj bo v prihodnosti prineslo prednost. Razmere na planetu se pač menjajo. V človeških družbah pa nenazadnje tudi.
Glede na omenjeno knjigo zakoncev Pease – Zakaj moški hočejo seks in ženske želijo biti ljubljene, smo v tem paritvenem plesu v prednosti moški. Raziskava nekaj preko 170 človeških družb, je prišlo do rezultata, da si ženske v prvi vrsti želijo vire (od denarja, do humorja), moški pa lepoto (zunanji znak zdravja in kvalitetnih genov).
To seveda ne pomeni, da se vi ali jaz tako odločamo.. To pomeni, da se večina ljudi odloča na osnovi teh dveh dejavnikov.
Zato smo moški v prednosti. Z leti lahko pridobivamo na virih, ženske izgubljajo svoj glavni adut (k sreči ne edini). 70 letnik si lahko z godno 20 letnico zaplodi novega potomca, obratno pač ne gre.
Logična posledica je, da so ženske bolj verne, ker je vera edino kar jim preostane. Up. Želja.
Kar seveda s pridom zlorabljajo religije tega planeta že tisočletja. Ker je lažje verjeti, da je Zemlja center vesolja.. Kot, da je nekaj čisto minornega, obrobnega znotraj naše galaksije.. Ki pa jih je na milijarde in milijarde.
In podobno, kot so Bruno, Kopernik, Galileo.. Ugotovili, da ne more držati, da je naše sonce center stvarstva.. Tako danes znanstveniki različnih področij, družno ugotavljajo, da seksualne monogamije na tem planetu praktično ni. Zdaj, če tako živim jaz in vi.. s tem ne dokazujem ničesar, ker.. vsi ostali tega ne živijo. Smo v hudi manjšini.
Seksualna monogamija – Človek se zanjo lahko zavestno odloči, tako kot se lahko odloči, da bo vegetarijanec ali celo vegan (iz vseh dobrih namenov), vendar to ne pomeni, da je naravna.
Obratno, izredno težka je.. In zato slepa vera ni dovolj. Potrebno je delati, komunicirati s partnerjem vsak dan. Pa še potem ni avtomatično zagotovljen uspeh.
Zgolj s slepim prepričanjem, da monogamija je.. In bo po nekem čudežnem naključju podarjena ravno meni, zgolj zato, ker vanjo “verujem”.. Pa je podobna nekajkratnemu zaporednemu dobitku na Lotu.
O tem je pa že Michael Moore.. Ino tudi Renata Salecl.. T.i. “Loto mentaliteta” ljudi v ZDA, ki vsi družno podpirajo manjše davke za bogate, ker so v glavah že prepričani, da bodo jutri, pojutrišnjem tudi oni slavni in bogati.. In jim bodo ti davki “pomagali”.
Prepričanje škoduje. Tako kot so bili v socializmu ljudje tiho, ker so si mislili – bili prepričani, da so vsi ostali zadovoljni.. so tudi sedaj ljudje tiho: češ, očitno vsem ustreza tale kapitalizem.. in socialno-seksualna monogamija.
Vendar, tako kot je bilo nekoč nekaj nepojmljivega seks izven zakona.. je danes koruzništvo običajna in sprejeta praksa. Stvari se izboljšujejo, postajajo znosnejše in naravnejše..
Moja osebna vera v monogamijo, ničesar ne dokazuje. Človeštvo jo dobesedno vsako sekundo jebe – s skoki čez plot, seksom. Tudi moja službena odsotnost pol leta, se je izkazala za usodno za monogamijo. Našla si je drugega.
Vendar to mene ne dela „boljšega“ zgolj zato, ker sem nekaj nenaravnega zdržal: zavračal obstranske ponudbe oz. jih nisem niti šel iskat.
Starši, romani, filmi.. so me uspešno prepričali, da je monogamnost, tako socialna kot seksualna – tisto ta pravo. Pri tem je seveda potrebno odmisliti vso to zaporednost.. kot vse ostalo, kar se dogaja okoli tebe in seveda tudi tebi.
Pornič te zrajca, pa ženske niti ne poznam. Hej, še kakšen reklamni pano ti malce zavrti glavo.
Vedno več stvari sem moral odmisliti, da bi lahko monogamija še ostala resnična.
To pa potem pride na raven vere. Pripovedujejo ti, kako smo ljudje naravno moralni, zvesti.. in da je samo nekaj tistih „pokvarjeni jabolk“ tam zunaj.
Potem pa se presenečen zbudiš in ugotoviš, da si v manjšini ti sam. To pa najbolje obrazloži oni stari bosansko-nemški vic: Se pelje Mujo po nemški avtocesti in sliši na radiu, da se v nasprotno smer na njegovi avtocesto pelje geisterfahrer – voznik-v-drugo-smer.. in on reče: „Ma kakvi jedan, vidi koliko jih ima?!?“
Torej, če se voziš po avtocesti monogamije in si edini, ki vozi v to smer.. je očitno nekaj narobe s pravo smerjo.. in si ti sam geisterfahrer.
[img]http://img.svz.de/img/incoming/crop6168231/2006133366-cv16_9-h335/neu23-52557291.jpg[/img]
Monogamija je naravna kot poligamija, ker se oboje pojavlja v naravi. Ampak razplod oz. investicija v zarod (potomce) pri človeški rasi ne moremo gledati zgolj iz gole biološke (nagonske) perspektive, ker pri živalskih samicah, ko skotijo, se pri veliko vrstah mladiči že skorajda samostojni, samci pa pogosto nimajo druge vloge kot razplojevalne oz. so zgolj ‘donatorji sperme’.
Medtem ko pri človeku se ve, kako pomembna je vloga očeta za otroka in kako težak dolgoročen projekt je snovanje družine, dokler se otroci ne osamosvojijo – medtem ko to pri živalih vse poteka avtomatsko ali mehansko. In če je oče čustveno in fizično odsoten, ima to vpliv na mater kot na otroke, ker se jim ne posveča dovolj, ampak ne samo čustveno polovičarstvo, temveč tudi materialno mora vse razporejati oz. deliti na 50:50, če bi recimo imel 2 ženski. Pogoj je torej, da je potem tak poligamist tudi materialno dobro preskrbljen, kot je to praksa ponekod pri muslimanih ali recimo mormonih. Potem pa če živijo v skupnem gospodinjstvu, so ženske zagotovo ljubosumne druga na drugo, da bi si med sabo izpraskale oči, pa morajo potiho trpeti, ko prihaja vsako noč k drugi, ali pa morajo tekmovati med sabo, katera se bo ‘bolje odrezala’, kateri bo bolj naklonjen, katero bo imel raje, kateri bo namenil več materialnih sredstev itd… Skratka ponižujoče in izkoriščajoče za ženske, ker gre za patriarhalno družinsko ureditev.
Monogamija je naravna kot poligamija, ker se oboje pojavlja v naravi. Ampak razplod oz. investicija v zarod (potomce) pri človeški rasi ne moremo gledati zgolj iz gole biološke (nagonske) perspektive, ker pri živalskih samicah, ko skotijo, se pri veliko vrstah mladiči že skorajda samostojni, samci pa pogosto nimajo druge vloge kot razplojevalne oz. so zgolj ‘donatorji sperme’.
Medtem ko pri človeku se ve, kako pomembna je vloga očeta za otroka in kako težak dolgoročen projekt je snovanje družine, dokler se otroci ne osamosvojijo – medtem ko to pri živalih vse poteka avtomatsko ali mehansko. In če je oče čustveno in fizično odsoten, ima to vpliv na mater kot na otroke, ker se jim ne posveča dovolj, ampak ne samo čustveno polovičarstvo, temveč tudi materialno mora vse razporejati oz. deliti na 50:50, če bi recimo imel 2 ženski. Pogoj je torej, da je potem tak poligamist tudi materialno dobro preskrbljen, kot je to praksa ponekod pri muslimanih ali recimo mormonih. Potem pa če živijo v skupnem gospodinjstvu, so ženske zagotovo ljubosumne druga na drugo, da bi si med sabo izpraskale oči, pa morajo potiho trpeti, ko prihaja vsako noč k drugi, ali pa morajo tekmovati med sabo, katera se bo ‘bolje odrezala’, kateri bo bolj naklonjen, katero bo imel raje, kateri bo namenil več materialnih sredstev itd… Skratka ponižujoče in izkoriščajoče za ženske, ker gre za patriarhalno družinsko ureditev.[/quote]
Hvala za ta komentar.