Monogamija je nenaravna, sprevržena in nevarna
Tvojih analogij, kjer izvzemaš posameznice, nisem v celoti prebrala, ker je eno veliko skropucalo.
Izvoli dobit f.u.k. z žensko in Brez laganja, da imaš na lagerju še sosedo. Lahko pa daš vsak dan, kolkor baje rabite, da ste srečni, 50€ osebi, ki to profi počne, pa so stvari kristalno jasne. Ups aja. Nisi sposoben pridelat tok denarja? Škoda.
Če pa je mel tvoj ata dve in se je odločil za drugo ne za tvojo mamo, potem pa imaš kristalni odgovor, čemu imaš tako razmišljanje.
Pozabil iz katere knjige je.. Toda za moške naj bi bilo bolj značilno, da lahko seksajo “brez čustev”, kar pomeni tudi z ženskami, ki jih pravzaprav sovražijo.
Očitno smo se naučili, da za užitek včasih zamižimo na eno oko.
To pa seveda pomeni, da je oni ameriški vic na pol resničen. Kako gre vic?
Kako se meri žensko grdoto?
Tri oblike grdote so: one sack ugly, two saks ugly in coyote ugly.
1 – one sack ugly
Za eno vrečko grda, je ženska, ki ji za vsak slučaj, da ne bi med seksom uzrl to grdoto; kar bi seveda vplivalo tako na travme, kot seveda stanje trdote spodaj; povezneš papirnato vrečko čez glavo (plastična bi bila nevarna).
2 – two saks ugly
Za dve vrečki grda, je ženska, pri kateri se bojiš, da bi ji med zanosom seksa ponesreči zbil tisto papirnato vrečko z glave; kar bi še bolj travmatično vplivalo – tudi dolgoročno na erekcijo in bi morebiti moral hoditi na dokoaj ne-moško terapijo, da se ozdraviš šoka; in ji zato za rezervo povezneš še eno.
3 – coyote ugly
Pri nas sicer ni kojotov, je pa nekaj drugih živali, ki se tako vedejo. Gre pa za grdoto te vrste, da če v zanosu seksa in orgazma padeš v dremež in se kasneje zbudiš s to žensko spečo na tvoji roki.. si raje odgrizneš to roko, kot da bi jo zbudil.
Monogamija je naravna kot poligamija, ker se oboje pojavlja v naravi. Ampak razplod oz. investicija v zarod (potomce) pri človeški rasi ne moremo gledati zgolj iz gole biološke (nagonske) perspektive, ker pri živalskih samicah, ko skotijo, se pri veliko vrstah mladiči že skorajda samostojni, samci pa pogosto nimajo druge vloge kot razplojevalne oz. so zgolj ‘donatorji sperme’.
Medtem ko pri človeku se ve, kako pomembna je vloga očeta za otroka in kako težak dolgoročen projekt je snovanje družine, dokler se otroci ne osamosvojijo – medtem ko to pri živalih vse poteka avtomatsko ali mehansko. In če je oče čustveno in fizično odsoten, ima to vpliv na mater kot na otroke, ker se jim ne posveča dovolj, ampak ne samo čustveno polovičarstvo, temveč tudi materialno mora vse razporejati oz. deliti na 50:50, če bi recimo imel 2 ženski. Pogoj je torej, da je potem tak poligamist tudi materialno dobro preskrbljen, kot je to praksa ponekod pri muslimanih ali recimo mormonih. Potem pa če živijo v skupnem gospodinjstvu, so ženske zagotovo ljubosumne druga na drugo, da bi si med sabo izpraskale oči, pa morajo potiho trpeti, ko prihaja vsako noč k drugi, ali pa morajo tekmovati med sabo, katera se bo ‘bolje odrezala’, kateri bo bolj naklonjen, katero bo imel raje, kateri bo namenil več materialnih sredstev itd… Skratka ponižujoče in izkoriščajoče za ženske, ker gre za patriarhalno družinsko ureditev.[/quote]
Kje pa piše, da naj bi en moški moral vzdrževat več žensk, če jih že oplaja? Stvari gredo laho pri človeku tudi drugače. Bom ponovno spomnil na svojo teorijo, ki je lepo opisana v Bibliji, kjer imaš lika nadangela Gabrijela in sv. Jožefa, vsakega s svojo funkcijo. Po tem principu obstajata tudi dve vrsti moških: eni so predvideni za oplajanje in drugi za vzgojo ter vzdrževanje tega zaroda. Za dobro opravljeno delo pa jim je dovoljeno spočeti še kakšnega prav svojega potomca, da reveži ne bi kljub vsemu vloženemu trudu še stradali celo življenje. :-))))
Definicija poligamije je naslednja:
poligamíja -e ž (ȋ) zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji
Poligamija ne govori o ljubicah ali varanju, čeprav je z njimi podobno, ker nas od živali loči sociološki, emocionalni in družbeni faktor, pri živalih gre zgolj za gonitev.
Ampak ljudje smo zelo kompleksna čustvena bitja, tudi ljubosumna, zato je naravno, da deljenje partnerja (seveda ne samo spolno, ampak je to pogosto povezano tudi s čustvenim, časovnim in finančnim aspektom) pri obeh spolih ni dobrodošel in v praksi vedno potegne za sabo daljnosežne posledice, ki najpogosteje kvarno vplivajo na družino (slabo ozračje med partnerjema, družinske napetosti, prepiri, ločitev). Zato je tudi poroka dejansko neke vrste ženski ritual, ker ženska rabi predvsem zanesljivost, zaupanje in gotovost v partnerja pri investiciji v življenjski projekt, kot je zarod (otroci, za katere je zelo pomembno ustrezno družinsko vzdušje za njihov psihološki razvoj).
Poligamija je bolj pisana moškim na kožo (patriarhat, naravna ljudstva), kjer dobi moški religiozno ali kulturološko privolitev, da ima lahko več žen, zato tudi ni uzakonjena recimo v našem razvitem svetu, kjer je enakost med spoloma vrednota našega civilizacijskega napredka.
Ne vem, kaj si s temi Jožefi konkretno hotel povedati, ampak če imaš rad Biblijo, ti bo morda še bližje po razmišljanju Koran, seveda le v predpisih, ki ureja partnerstvo med moškim in ženska(mi). 😉 Veliko manj pa bi bil ta pogled všečen tvoji ženi ali otrokom? Verjetno že z razlogom.. 🙂
Definicija poligamije je naslednja:
poligamíja -e ž (ȋ) zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji
Poligamija ne govori o ljubicah ali varanju, čeprav je z njimi podobno, ker nas od živali loči sociološki, emocionalni in družbeni faktor, pri živalih gre zgolj za gonitev.
Ampak ljudje smo zelo kompleksna čustvena bitja, tudi ljubosumna, zato je naravno, da deljenje partnerja (seveda ne samo spolno, ampak je to pogosto povezano tudi s čustvenim, časovnim in finančnim aspektom) pri obeh spolih ni dobrodošel in v praksi vedno potegne za sabo daljnosežne posledice, ki najpogosteje kvarno vplivajo na družino (slabo ozračje med partnerjema, družinske napetosti, prepiri, ločitev). Zato je tudi poroka dejansko neke vrste ženski ritual, ker ženska rabi predvsem zanesljivost, zaupanje in gotovost v partnerja pri investiciji v življenjski projekt, kot je zarod (otroci, za katere je zelo pomembno ustrezno družinsko vzdušje za njihov psihološki razvoj).
Poligamija je bolj pisana moškim na kožo (patriarhat, naravna ljudstva), kjer dobi moški religiozno ali kulturološko privolitev, da ima lahko več žen, zato tudi ni uzakonjena recimo v našem razvitem svetu, kjer je enakost med spoloma vrednota našega civilizacijskega napredka.
Ne vem, kaj si s temi Jožefi konkretno hotel povedati, ampak če imaš rad Biblijo, ti bo morda še bližje po razmišljanju Koran, seveda le v predpisih, ki ureja partnerstvo med moškim in ženska(mi). 😉 Veliko manj pa bi bil ta pogled všečen tvoji ženi ali otrokom? Verjetno že z razlogom.. :)[/quote]
Če odmislimo definicijo poligamije po SSKJ in trditvam komu je bolj pisana na kožo, ki ravno zaradi “našega razvitega sveta, kjer je enakost med spoloma vrednota” ne bi smele držati več, potem ne vidim v tvojem pisanju nikakršnih protiargumentov. Vključno s poroko kot neke vrste garantom “zanesljivosti, zaupanja in gotovosti (zase in svoje otroke, za katere pa ni nujno, da so tudi tvoji).
Ne vem sicer kaj je v mojem razmišljanju tako kompliciranega, ampak Jožef verjetno ne bi več bil Jožef, če bi razumel :-)))
Definicija poligamije je naslednja:
poligamíja -e ž (ȋ) zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji
Poligamija ne govori o ljubicah ali varanju, čeprav je z njimi podobno, ker nas od živali loči sociološki, emocionalni in družbeni faktor, pri živalih gre zgolj za gonitev.
Ampak ljudje smo zelo kompleksna čustvena bitja, tudi ljubosumna, zato je naravno, da deljenje partnerja (seveda ne samo spolno, ampak je to pogosto povezano tudi s čustvenim, časovnim in finančnim aspektom) pri obeh spolih ni dobrodošel in v praksi vedno potegne za sabo daljnosežne posledice, ki najpogosteje kvarno vplivajo na družino (slabo ozračje med partnerjema, družinske napetosti, prepiri, ločitev). Zato je tudi poroka dejansko neke vrste ženski ritual, ker ženska rabi predvsem zanesljivost, zaupanje in gotovost v partnerja pri investiciji v življenjski projekt, kot je zarod (otroci, za katere je zelo pomembno ustrezno družinsko vzdušje za njihov psihološki razvoj).
Poligamija je bolj pisana moškim na kožo (patriarhat, naravna ljudstva), kjer dobi moški religiozno ali kulturološko privolitev, da ima lahko več žen, zato tudi ni uzakonjena recimo v našem razvitem svetu, kjer je enakost med spoloma vrednota našega civilizacijskega napredka.
Ne vem, kaj si s temi Jožefi konkretno hotel povedati, ampak če imaš rad Biblijo, ti bo morda še bližje po razmišljanju Koran, seveda le v predpisih, ki ureja partnerstvo med moškim in ženska(mi). 😉 Veliko manj pa bi bil ta pogled všečen tvoji ženi ali otrokom? Verjetno že z razlogom.. :)[/quote]
Če odmislimo definicijo poligamije po SSKJ in trditvam komu je bolj pisana na kožo, ki ravno zaradi “našega razvitega sveta, kjer je enakost med spoloma vrednota” ne bi smele držati več, potem ne vidim v tvojem pisanju nikakršnih protiargumentov. Vključno s poroko kot neke vrste garantom “zanesljivosti, zaupanja in gotovosti (zase in svoje otroke, za katere pa ni nujno, da so tudi tvoji).
Ne vem sicer kaj je v mojem razmišljanju tako kompliciranega, ampak Jožef verjetno ne bi več bil Jožef, če bi razumel :-)))[/quote]
Če so ženske dovolj neumne, lahko seveda prostodušno privolijo v poligamijo, ampak ravno v tem je problem, tam kjer je uzakonjena poligamija, te možnosti ženske dejansko nimajo (muslimani, mormoni…) in se sprijaznijo z ‘božjo voljo’ in privolijo v tradicijo družbenih zahtev. Nenavadno naključje, da imajo tam ženske manj pravic in so potisnjene v podrejeni položaj, kajne?
Ampak tu ni potrebno nobene ‘višje filozofije’, namreč tako kot ženske niso pripravljena deliti moškega z drugimi (razen ob soglasju ‘boga’, ki favorizira moški spol), tako tudi večina moških ni pripravljena deliti žensk, da bi mu jo ‘drugi popravljali’. Mogoče si pa ti izjema in ti je vseeno? No, tvoja stvar… 😉
Za prebrati je seveda še veliko več.
John Welwood – Challenge of the heart – https://www.amazon.com/Challenge-Heart-John-Welwood/dp/0877733317/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1467062669&sr=1-1&keywords=John+Welwood+-+Challenge+of+the+heart
na kratko v knjigi ugotavlja, da smo v sodobnem času prvi v človeški zgodovini, ki poskušamo združiti romantično ljubezen, strast v spolnosti in zakonsko monogamnost v enem samem dogovoru (poroke preteklosti so bili zgolj ekonomski dogovor).
Margaret Mead, antropologinja, je podobno ugotavljala, da smo se domislili ene najtežjih oblik zakonske zvzeze: monogamije. Njena dela so sicer prispevala seksualni revoluciji v 60ih.
Najbolj sicer tabletka sama. Kontracepcijska. Prevzem nadzora nad lastnim telesom s strani ženske same.
David P. Barash, Ph.D. in Judith Eve Lipton, M.D. – The Myth of Monogamy: Fidelity and Infidelity in Animals and People
https://www.amazon.com/Myth-Monogamy-Fidelity-Infidelity-Animals/dp/0805071369
ugotavljata v svoji nekoliko novejši knjigi, da je monogamija najtežja od vseh človeških poročnih dogovorov in hkrati ena najbolj redkih. In celo dolgo poročeni zakonski pari, ki dejansko živijo monogamno, so praktično v tem pionirji. Ljudje smo sicer lahko monogamni, vendar to ni običajno in je zelo težko.
S pomočjo evolucijske biologije in sodono tehnologijo pa so seveda uspeli dokazati, da nam je ljudem nedvomno vsajeno, da si želimo več partnerjev. To je naravno. Obratno, ni vprašanja ali je monogamija “naravna”.. NI.
“Družinske vrednote” so definitivno pod napadom.. vendar ne s strani vlad, podjetij.. ali nemara homoseksualnosti.. temveč preproste stare biologije, ki botruje k: nezvezstobi in prevaram.
Avtorja nato iz biološkega stališča raziščeta in dokažeta svoje trditve.
Ekstrakt knjige, dosegljiv tule: http://www.worldcat.org/wcpa/servlet/DCARead?standardNo=0716740044&standardNoType=1&excerpt=true%5B/quote%5D
Če nisi pripravljen v živo gledat, kako ti nekdo ženo servisira, je vseeno, če takoj nehaš.
Če odmislimo definicijo poligamije po SSKJ in trditvam komu je bolj pisana na kožo, ki ravno zaradi “našega razvitega sveta, kjer je enakost med spoloma vrednota” ne bi smele držati več, potem ne vidim v tvojem pisanju nikakršnih protiargumentov. Vključno s poroko kot neke vrste garantom “zanesljivosti, zaupanja in gotovosti (zase in svoje otroke, za katere pa ni nujno, da so tudi tvoji).
Ne vem sicer kaj je v mojem razmišljanju tako kompliciranega, ampak Jožef verjetno ne bi več bil Jožef, če bi razumel :-)))[/quote]
Če so ženske dovolj neumne, lahko seveda prostodušno privolijo v poligamijo, ampak ravno v tem je problem, tam kjer je uzakonjena poligamija, te možnosti ženske dejansko nimajo (muslimani, mormoni…) in se sprijaznijo z ‘božjo voljo’ in privolijo v tradicijo družbenih zahtev. Nenavadno naključje, da imajo tam ženske manj pravic in so potisnjene v podrejeni položaj, kajne?
Ampak tu ni potrebno nobene ‘višje filozofije’, namreč tako kot ženske niso pripravljena deliti moškega z drugimi (razen ob soglasju ‘boga’, ki favorizira moški spol), tako tudi večina moških ni pripravljena deliti žensk, da bi mu jo ‘drugi popravljali’. Mogoče si pa ti izjema in ti je vseeno? No, tvoja stvar… ;)[/quote]
matjažko, ti si res taprav material za oženit :-))