NA DAN…
če to pomeni, da se mi kozla ob tem ko vidim da gre za ene bedne tanke miljone in miljone, potem je pa treba šparat pri najbolj osnovnih človeških zadevah, in ob tem, da sem vedno vsem svojim kolegom tečnarila, naj gredo v civilno vojsko, da bodo vsaj koristni – bolj kot da se valjajo po poligonih in streljajo s falš metki, in to da se še nobena vojna ni končala na terenu ampak vse za pogajalsko mizo, kjer se tudi začnejo. in ob tem, da se mi zdi vojaški dril primeren samo za tiste, ki nimajo v glavi nič, ter to da ne maram nobenih uniform, še manj uniformiranega obnašanja… potem ja, sem pacifist.
ker veš česa nisem nikoli razumela, kako lahko upravičeno pobijaš ene ljudi, ki jih sploh poznaš ne, in ti niso naredili nič, samo zato, ker se je enim budalam tam zgoraj zazdelo, da je to potrebno.
če ubiješ soseda, ker ti najeda živce, nadleguje otroke, zastrupi psa, posili ženo in zbombardira avto – greš pa sedet. hipokrizija. ampak ne to zadnje.
največji absurd pa je to, da bi vsi radi mir. nihče noče vojne. ampak ne moreš govoriti o miru, s kalašnikovom v roki, in z celim arzenalom jederskega orožja.
kako se že reče; boriti se za mir je isto kot sexati za nedolžnost : )
ja saj poznaš tisto če ubiješ človeka si zločinec, če jih pobiješ milijon si narodni junak, in že stari rimljani so imeli pregovor – največji zločini se delajo z soglasjem naroda in senata, ki jih opravičujeta ( vsaka podobnost z Ameriko je zgolj naključna) in kar je meni najbolj smešno ( je pa v resnici zelo žalostno) je da nas največji zločinci učijo demokracijo, mir in sožitje, seveda po njihovih normativih