To pa ne verjamem… kje in kdo to pise, da je otroku lazje, ce nikoli ne vidi vec enega od starsev, kot pa ce ga obcasno vidi in zivi loceno z drugim? Prilimaj link… ker mislim, da je vsak otrok veeno vesel, da,starsa se ima, kot pa ce ga ne bi nikoli vec mogel videti.
[/quote]
Tega je polno napisanega povsod, le babe nikoli nič ne berete, ker vam ne paše, kajti po večini babe zahtevajo danes ločitewv brez upravičenih razlogov, edini razlog je njihova polna rit in egoizem..

Škodljivi vplivi razveze na psihično zdravje otroka so usodnejši kot smrt enega od staršev.

http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/seksi/otroci-sovrazijo-locitev-starsev
[/quote]

Kaj si zaljiv… narobe razumes…otroci tezko tako prenesejo ravnanje starsev ob locitvi to puse kregarije, nemogoce odnose, zp da se dajeta med sabo, otrok, pa se nima z nikomer pogovoriti… torej ti skodljivi vplivi locitve so tako hudi, ne pa sama locitev kot ti trdis, da je hujsa kot smrt… malo razvij razumevanje pa malo samokritike, ker ti si ravno tako tako enormno napadalen zaljiv, ce si ze do neznank na forumu, kako si sele do svoje bivse… in s tem ti tako nemogoce tudi grenis zivljenje se toliko bolj svojim otrokom. Zamisli se

A zdaj boš še otroka obremenjevala s tem, da naj sam interpretira resnico in jo prilagodi tvojemu pričakovanju? To je v bistvu še bolj podlo od laži.
[/quote]
Ne, ne…samo velikokrat starši otrokom niti ne omogočijo, da bi najprej sami dojeli, interpretirali, povedali, morda izrazili ob tem emocije, ampak jih takoj braiwash s svojimi neskončnimi monologi. Jaz vidim to tako, da se najprej omogoči otroku, da se izpove in izrazi svoje emocije in potem šele mi govorimo, njegovi starosti primerno.
[/quote]

Nikakor. Starš je otroku DOLŽAN pojasniti situacijo. Brez olepševanja. Ponavljam, otrok v večini primerov itak VE. Doziranje (ker gre za otroka) oz. manipuliranje z resnico, je velika napaka. Da ne govorimo o skritih motivih za to ravnanje. Dajte se mal zamislit, kako ste se sami počutili kot otroci, ko so vam starši prikrivali (boleče) stvari, ki po njihovem mnenju niso bile za otroško dušo in ušesa. Zase vem, da mi je bilo že kot majhnemu otroku vse jasno. Preprosto, čutil sem kako stvari stojijo. In nobena manipulacija ni prav nič pomagala… 😉

Ne, ne…samo velikokrat starši otrokom niti ne omogočijo, da bi najprej sami dojeli, interpretirali, povedali, morda izrazili ob tem emocije, ampak jih takoj braiwash s svojimi neskončnimi monologi. Jaz vidim to tako, da se najprej omogoči otroku, da se izpove in izrazi svoje emocije in potem šele mi govorimo, njegovi starosti primerno.
[/quote]

Nikakor. Starš je otroku DOLŽAN pojasniti situacijo. Brez olepševanja. Ponavljam, otrok v večini primerov itak VE. Doziranje (ker gre za otroka) oz. manipuliranje z resnico, je velika napaka. Da ne govorimo o skritih motivih za to ravnanje. Dajte se mal zamislit, kako ste se sami počutili kot otroci, ko so vam starši prikrivali (boleče) stvari, ki po njihovem mnenju niso bile za otroško dušo in ušesa. Zase vem, da mi je bilo že kot majhnemu otroku vse jasno. Preprosto, čutil sem kako stvari stojijo. In nobena manipulacija ni prav nič pomagala… 😉
[/quote]
se ne strinjam…otrok je otrok in ga ne rabimo takoj po ločitvi pa še povoziti do konca. Resnica ja, vendar primerna njegovi starosti. Veliko pišeš o o sramu, mogoče pa jo ta mati, ne oče, občuti in prenaša na otroka. Mogoče je mater sram, da je ločena. To je družinski interpretativni vzorec enega od staršev, niso vsi otroci vzgojeni v ‘evangeliju’ sramu. Če otrok čuti sram, ga zato, ker mu je poznan od prej.

In kar se ‘bombardiranja’ z de facto resnico s preveč odraslimi izrazi tiče, naj te spomnim, kako poteka zdravljenje drugih otroških travm in abuses. Ne moreš otroku kar ubit vero v vse ljudi!

Vsaj eden pameten v družini. Žal pa tudi nepopravljivo ranjen.

polarni sij nepr
Tega je polno napisanega povsod, le babe nikoli nič ne berete, ker vam ne paše, kajti po večini babe zahtevajo danes ločitewv brez upravičenih razlogov, edini razlog je njihova polna rit in egoizem..

A bi ti privezal človeka nase, ki te nima (več) rad? To je posesija, lastninjenje človeka.
Če partner reče jutri, glej, nimam te rad, želim, da se razideva, naj gre.
Psihološko zdrava oseba, da drugemu vedno svobodo izbire, da odide.

Nikakor. Starš je otroku DOLŽAN pojasniti situacijo. Brez olepševanja. Ponavljam, otrok v večini primerov itak VE. Doziranje (ker gre za otroka) oz. manipuliranje z resnico, je velika napaka. Da ne govorimo o skritih motivih za to ravnanje. Dajte se mal zamislit, kako ste se sami počutili kot otroci, ko so vam starši prikrivali (boleče) stvari, ki po njihovem mnenju niso bile za otroško dušo in ušesa. Zase vem, da mi je bilo že kot majhnemu otroku vse jasno. Preprosto, čutil sem kako stvari stojijo. In nobena manipulacija ni prav nič pomagala… 😉
[/quote]
se ne strinjam…otrok je otrok in ga ne rabimo takoj po ločitvi pa še povoziti do konca. Resnica ja, vendar primerna njegovi starosti. Veliko pišeš o o sramu, mogoče pa jo ta mati, ne oče, občuti in prenaša na otroka. Mogoče je mater sram, da je ločena. To je družinski interpretativni vzorec enega od staršev, niso vsi otroci vzgojeni v ‘evangeliju’ sramu. Če otrok čuti sram, ga zato, ker mu je poznan od prej.

In kar se ‘bombardiranja’ z de facto resnico s preveč odraslimi izrazi tiče, naj te spomnim, kako poteka zdravljenje drugih otroških travm in abuses. Ne moreš otroku kar ubit vero v vse ljudi!
[/quote]

Poslušaj.
Otrok VE. Otrok pozna resnico. In zato ga je sram. Sram je neizpodbiten dokaz, da pozna (vso) resnico.
Kako boš to rešila? Z lažjo, manipulacijo, doziranjem? S podcenjevanjem njegovih čustev in sposobnosti dojemanja? S prelaganjem odgovornost?
Ponavljam, otrok VE, torej dejstva niso problem – problem je njegov sram, nelagodje. Do sramu in nelagodja pa pride izključno zaradi razlike med dejanskim stanjem in servirano podobo za javnost, ki ne ustreza resnici.

Seveda. tako bi moralo biti. In potem nihče ne bi zardeval. Psihološko zdrava oseba, zna svojemu partnerju sporočati svoja čustva. In resnico – kaj čuti. Ali ne čuti več.
Le zakaj potem pride do varanja?

Ma pusti ga. On si nikoli ne bo pogledal, kakšne so pa psihične posledice za otroka, ko starš z njim vred VZTRAJA v zvezi pretepanja, alkoholizma, kregarije, dretja, spolnih zlorab itd. Veliko otrok je, KI SI ŽELIJO, da bi se njihovi starši ločili, da bi lahko malo zadihali.

Sram ga je, ker sta mu vcepila, da so ločenci slabi, vi pa ste takšna oh in sploh odlična familija!

Če bi šlo res za tako andersenovo pravljico (brez potlačene krivde), tudi otroku ne bi bilo nerodno. Nerodno mu je zaradi diskrepance med tistim kar se prikazuje na zunaj (… sta starsa odgovorno ugotovila, da nista za skupaj kot partnerja…lalala) in med tistim, kar je resnično (običajno gre za varanje, egoizem in grdo ločitev). Zdaj, kako združiti obe te zgodbi v koherentno celoto, in to brez zardevanja, je pa drugo vprašanje.
In mislim, da je pot zgolj ta, ki sem jo opisal zgoraj.
[/quote]

Tako je. Skrivati resnico čisti duši je posilstvo. Incestna pedofilija v takih primerih. Tudi pri fizičnih posilstvih gre za izkrivljanje resnice kaj spolnost je, zato pusti posledice tudi na čustvih.
Edino to se ne strinjam s teboj, da je en roditelj zaj…. . To ne drži, vedno je vzrok in posledica. Odgovornost morata nositi oba.

Oprane glave tipa meni je, pa z lažno odgovornostjo le sebi prikrivajo svojo duhovno lenobo (vzrok), okolici pa odkrivajo svoje prostaštvo. (posledica)

Enaki ptiči vedno skupaj letajo. Vedno!

In kaj potem , če to dejstvo skriva pred sošolci in prijatelji?
Vsega pač ne moremo sprejeti v enem dnevu.Rabimo čas.Tudi on ga rabi.
Sicer pa ne vem, zakaj bi morali sošolci in prijatelji to vedeti.Kaj pa koga briga.

Človek ki ne prepozna prostaka in gre z njim poveličevati tretjo resnico, ni psihološko zdrava oseba. Kajti če bi bila, prostaku ne bi veljave dala.

Psihološko zdrava oseba je posledično svobodna, posledično odgovorna. Tudi do te mere, da po liniji izbire manjšega zla raje ostane sama, kakor pa bi se prostituirala v drugi resnici.

Če bi šlo res za tako andersenovo pravljico (brez potlačene krivde), tudi otroku ne bi bilo nerodno. Nerodno mu je zaradi diskrepance med tistim kar se prikazuje na zunaj (… sta starsa odgovorno ugotovila, da nista za skupaj kot partnerja…lalala) in med tistim, kar je resnično (običajno gre za varanje, egoizem in grdo ločitev). Zdaj, kako združiti obe te zgodbi v koherentno celoto, in to brez zardevanja, je pa drugo vprašanje.
In mislim, da je pot zgolj ta, ki sem jo opisal zgoraj.
[/quote]

Tako je. Skrivati resnico čisti duši je posilstvo. Incestna pedofilija v takih primerih. Tudi pri fizičnih posilstvih gre za izkrivljanje resnice kaj spolnost je, zato pusti posledice tudi na čustvih.
Edino to se ne strinjam s teboj, da je en roditelj zaj…. . To ne drži, vedno je vzrok in posledica. Odgovornost morata nositi oba.

Oprane glave tipa meni je, pa z lažno odgovornostjo le sebi prikrivajo svojo duhovno lenobo (vzrok), okolici pa odkrivajo svoje prostaštvo. (posledica)

Enaki ptiči vedno skupaj letajo. Vedno!
[/quote]

Malo preveč filozofije.Ni potrebna.
Sicer pa – kje pa piše, da je kdo od staršev zaj…., kot pišeš.
Dva različna karakterja, ki sta šla vsak svojo pot.To je dovolj.

Človek ki ne prepozna prostaka in gre z njim poveličevati tretjo resnico, ni psihološko zdrava oseba. Kajti če bi bila, prostaku ne bi veljave dala.

Psihološko zdrava oseba je posledično svobodna, posledično odgovorna. Tudi do te mere, da po liniji izbire manjšega zla raje ostane sama, kakor pa bi se prostituirala v drugi resnici.
[/quote]

In kje je kakšna psihološko zdrava oseba? Sem to jaz, si to mogoče ti?

Človek ki ne prepozna prostaka in gre z njim poveličevati tretjo resnico, ni psihološko zdrava oseba. Kajti če bi bila, prostaku ne bi veljave dala.

Psihološko zdrava oseba je posledično svobodna, posledično odgovorna. Tudi do te mere, da po liniji izbire manjšega zla raje ostane sama, kakor pa bi se prostituirala v drugi resnici.
[/quote]

In kje je kakšna psihološko zdrava oseba? Sem to jaz, si to mogoče ti?
[/quote]

V resnici je zelo malo ljudi zdravih. Ti podam na primeru; čovek ki želi biti voznik avtomobila, mora prvo v šolo, da se teoretično nauči prometnih predpisov. Potem gre te praktično upoštevati ob dodatnem delu upravljanja avtomobila. Če oboje skupaj zadovoljivo fura, se ga spozna za sposobnega voznika. VENDAR! to še ne pomeni, da bo tak voznik po opravljenem izpitu, pravila vožnje dejansko tudi upošteval. Niti, da bo ob zamenjavi avtomobila le tega obvladal.

Enako je v življenju; človek svobodnjak je tisti šofer po svojem lajfu, ki bo tudi če se sam fura, upošteval prometne predpise= vrednote, vsi ostali so v osnovi prostaki, neglede na dejstvo, da včasih/nekatera pravila upoštevajo, včasih/nekatera pa ne. Kajti prostost pomeni ravno to, biti brez pravil posledično odgovornosti.

Poznaš koga, ki vsaj v teoriji obvlada prometne predpise za lajfanje?

Pejd delat izpit za avto, pa v avtošoli povej, da se teorije vožnje ne boš učila, ker se malo preveč filozofira, in želiš takoj na pratično vožnjo.

Tako je. Skrivati resnico čisti duši je posilstvo. Incestna pedofilija v takih primerih. Tudi pri fizičnih posilstvih gre za izkrivljanje resnice kaj spolnost je, zato pusti posledice tudi na čustvih.
Edino to se ne strinjam s teboj, da je en roditelj zaj…. . To ne drži, vedno je vzrok in posledica. Odgovornost morata nositi oba.

Oprane glave tipa meni je, pa z lažno odgovornostjo le sebi prikrivajo svojo duhovno lenobo (vzrok), okolici pa odkrivajo svoje prostaštvo. (posledica)

Enaki ptiči vedno skupaj letajo. Vedno!
[/quote]

Malo preveč filozofije.Ni potrebna.
Sicer pa – kje pa piše, da je kdo od staršev zaj…., kot pišeš.
Dva različna karakterja, ki sta šla vsak svojo pot.To je dovolj.
[/quote]
Različna karakterja ne prehodita nekaj let skupne poti in potem postaneta različna.
Karakter je prirojen. Različna postaneta zaradi egoističnih namenov in nezmožnosti preseganja lastnih omejitev.
Temperament (karakter) – je način našega odzivanja in delovanja, h kateremu se nagibamo v različnih situacijah. Gre za genski zapis oz. kombinacijo genov naših bioloških staršev. S svojim prirojenim tipom temperamenta oz. mešanico tipov temperamenta osebnosti smo se tako rekoč že rodili. To je naš pravi jaz.

Kjer je svoboda, tam je ljubezen in nobene potrebe po odhajanju.

Odhaja se tam, kjer ni svobode. Bistveno pa je, kako se doživlja svoboda in kakšni so pogoji.
Že na tem forumu je kar nekaj žensk, ki se hvalijo s tem, da so se ločile in poveličujejo svoje sposobnosti okrog načevljanja tipov.
Pravzaprav pa s tem poveličevanjem le prikrivajo svoje nesposobnosti in slabo samopodobo. Gre se za poveličevanje sovraštva ter nesposobnosti ohranjanja zdravih odnosov.
Tako ego prikriva lastno nemoč, kot če bi nekdo, ki sploh ni bil sposoben preteči nekega maratona, začel hvaliti sebe in bi zaradi svoje nesposobnosti pričakoval medaljo. 🙂
In zato družba zaradi takšnega egoizma in poveličevanja pokvarjenih vrednot, postaja vedno bolj podobna temu, kar se želi prikriti. Sovražna, nestrpna in neumna, ker spoh ni sposobna dojeti resnice in ozadja vsega dogajanja.

On se ne sramuje ločitve, sramuje se vaju. Zakaj, pa vesta vidva … ali pa tudi ne, a ziher se vaju ne sramuje zato, ker sta se ločila.

Mene je bilo v tem obdobju sram staršev, ja, sramovala sem se ju in nisem ju spoštovala. Ker sta bila reve, ker sta lagala, igrala in s svojim vztrajanjem skupaj (ločila sta se šele, ko sva z bratom “odrasla”).

Prav.Tebe je bilo sram lastnih staršev.Ker sta bila reve, ker sta lagala in vztrajala skupaj do vajine odraslosti.In kje piše, da je pri avtorici enako?Ne, on se ne sramuje staršev.Samo dejstva, da sta ločena.Pa kaj.Bo že sprejel.Drugih se to itak ne tiče.

Prav.Tebe je bilo sram lastnih staršev.Ker sta bila reve, ker sta lagala in vztrajala skupaj do vajine odraslosti.In kje piše, da je pri avtorici enako?Ne, on se ne sramuje staršev.Samo dejstva, da sta ločena.Pa kaj.Bo že sprejel.Drugih se to itak ne tiče.
[/quote]

Seveda bo sprejel, v tem je vsa poanta. Ampak sprejel bo šele, ko bo to sprejela avtorica in/ali njen bivši mož … Njegov odnos do te ločitve je tak, kakršen mu je bil “predstavljen”, skrit, prikrit, sramovan.

Prav.Tebe je bilo sram lastnih staršev.Ker sta bila reve, ker sta lagala in vztrajala skupaj do vajine odraslosti.In kje piše, da je pri avtorici enako?Ne, on se ne sramuje staršev.Samo dejstva, da sta ločena.Pa kaj.Bo že sprejel.Drugih se to itak ne tiče.
[/quote]
se strinjam… ni treba,da drugim kaj od tega razlaga, saj to so itak družinske zasebne zadeve in se drugih ne tičejo. In res otroci ne dajejo podlage temu, še mi, ko smo bili v oš pred cca 30 leti, nismo – pa smo bili še bolj v tistih časih, ko je bila ločitev bolj tabu (kot sedaj). Sem imela oš prijateljico, ki je živela z mamo – mama in oče sta bila ločena, tudi z očetom je imela stike. Bilo nas je ene par, ki smo se veliko družile takrat skupaj, da smo tako mamo in očeta kot prijateljice spoznale v času druženja, rojstnih dnevov… niti enkrat je ni nihče na to temo karkoli omenil – ne od nas, ki smo bile bolj skupaj, ne od drugih sošolcev, da bi jo kdorkoli zafrkaval pa sploh ne.
Tako,d a morebiti res samo zdaj preveč razmišlja o vsem in se obremenjuje. Rabi čas,d a sprejme, da se navadi, do tega časa, ko se bo navadila, pa zakaj pa ne, če želi naj hodi lepo k staremu domu iz šole, če ji je zaradi tega lažje.

Prav.Tebe je bilo sram lastnih staršev.Ker sta bila reve, ker sta lagala in vztrajala skupaj do vajine odraslosti.In kje piše, da je pri avtorici enako?Ne, on se ne sramuje staršev.Samo dejstva, da sta ločena.Pa kaj.Bo že sprejel.Drugih se to itak ne tiče.
[/quote]

Seveda bo sprejel, v tem je vsa poanta. Ampak sprejel bo šele, ko bo to sprejela avtorica in/ali njen bivši mož … Njegov odnos do te ločitve je tak, kakršen mu je bil “predstavljen”, skrit, prikrit, sramovan.
[/quote]

Ni sramovan.Je to popolnoma njihova družinska stvar.Zakaj bi morali vsemu svetu oznanjati, kako in kaj.To je eden od načinov, da preživiš in se čutiš svobodnega, da o tem ne govoriš.To je stvar posameznika, ne občinstva in ne cele vasi.Meni se zdi popolnoma normalno, da ne poveš vsem vsega o sebi.Samo tisto, kar želiš.

Kjer je svoboda, tam je ljubezen in nobene potrebe po odhajanju.

Odhaja se tam, kjer ni svobode. Bistveno pa je, kako se doživlja svoboda in kakšni so pogoji.
Že na tem forumu je kar nekaj žensk, ki se hvalijo s tem, da so se ločile in poveličujejo svoje sposobnosti okrog načevljanja tipov.
Pravzaprav pa s tem poveličevanjem le prikrivajo svoje nesposobnosti in slabo samopodobo. Gre se za poveličevanje sovraštva ter nesposobnosti ohranjanja zdravih odnosov.
Tako ego prikriva lastno nemoč, kot če bi nekdo, ki sploh ni bil sposoben preteči nekega maratona, začel hvaliti sebe in bi zaradi svoje nesposobnosti pričakoval medaljo. 🙂
In zato družba zaradi takšnega egoizma in poveličevanja pokvarjenih vrednot, postaja vedno bolj podobna temu, kar se želi prikriti. Sovražna, nestrpna in neumna, ker spoh ni sposobna dojeti resnice in ozadja vsega dogajanja.
[/quote]

Robi, tukaj ne gre niti za nesposobnost, niti za slabo samopodobo. Pri takih ljudeh gre za prostost. Kar pa pišeš pa je le posledica, oz način prostituiranja.

Primerjalno z vožnjo avtomobila je, kot bi ob stop znaku nikoli ne ustavili, bi ga le malo pribremzali ali pa še to ne.

Temelji/teorija bivanja se vedno pričnejo pri odločitvi, ali prost/a ali svobodna/en. vse ostalo je le način izpeljave.

Seveda bo sprejel, v tem je vsa poanta. Ampak sprejel bo šele, ko bo to sprejela avtorica in/ali njen bivši mož … Njegov odnos do te ločitve je tak, kakršen mu je bil “predstavljen”, skrit, prikrit, sramovan.
[/quote]

Ni sramovan.Je to popolnoma njihova družinska stvar.Zakaj bi morali vsemu svetu oznanjati, kako in kaj.To je eden od načinov, da preživiš in se čutiš svobodnega, da o tem ne govoriš.To je stvar posameznika, ne občinstva in ne cele vasi.Meni se zdi popolnoma normalno, da ne poveš vsem vsega o sebi.Samo tisto, kar želiš.
[/quote]

Ne gre za to.
Ampak zato, da si družina tega ni razložila in povedala med sabo.
Ja – starši so otroku povedali samo tisto kar želijo, grde stvari pa ne, čeprav jih otrok sluti oz. ve. Starši morajo prevzet odgovornost za svoja dejanja (razbitje družine) in se z otrokom pogovorit kot odrasli odgovorni ljudje. Trenutno pa izgleda, kot da je najbolj odrasel in odgovoren (in tisti, ki nosi največje breme) ravno otrok.