Seveda bo sprejel, v tem je vsa poanta. Ampak sprejel bo šele, ko bo to sprejela avtorica in/ali njen bivši mož … Njegov odnos do te ločitve je tak, kakršen mu je bil “predstavljen”, skrit, prikrit, sramovan.
[/quote]

Ni sramovan.Je to popolnoma njihova družinska stvar.Zakaj bi morali vsemu svetu oznanjati, kako in kaj.To je eden od načinov, da preživiš in se čutiš svobodnega, da o tem ne govoriš.To je stvar posameznika, ne občinstva in ne cele vasi.Meni se zdi popolnoma normalno, da ne poveš vsem vsega o sebi.Samo tisto, kar želiš.
[/quote]

Najstnik nekaj tlači vase kar ni njegovo, in ti trdiš da je svoboden. Glej, samo še ena kura več si, ki ne obvladaš najosnovnejših življenjskih pojmov. Kot bi na cesti niti opazila ne stop znaka in ob tem trdila, da je to eden izmed načinov da preživiš vožnjo.

Ni sramovan.Je to popolnoma njihova družinska stvar.Zakaj bi morali vsemu svetu oznanjati, kako in kaj.To je eden od načinov, da preživiš in se čutiš svobodnega, da o tem ne govoriš.To je stvar posameznika, ne občinstva in ne cele vasi.Meni se zdi popolnoma normalno, da ne poveš vsem vsega o sebi.Samo tisto, kar želiš.
[/quote]

Ne gre za to.
Ampak zato, da si družina tega ni razložila in povedala med sabo.
Ja – starši so otroku povedali samo tisto kar želijo, grde stvari pa ne, čeprav jih otrok sluti oz. ve. Starši morajo prevzet odgovornost za svoja dejanja (razbitje družine) in se z otrokom pogovorit kot odrasli odgovorni ljudje. Trenutno pa izgleda, kot da je najbolj odrasel in odgovoren (in tisti, ki nosi največje breme) ravno otrok.
[/quote]

1. najstnik ni otrok
2. tako se naredi čustvenega invalida oz bolnika s pas sindromom.

Ne vem ali imam samo jaz probleme z razumevanjem tega kar hočeš povedat… ali jih imaš tudi ti?

Pa pejd v štacuno in rec dajte mi kilo sadja in boš zvedela.

Ni sramovan.Je to popolnoma njihova družinska stvar.Zakaj bi morali vsemu svetu oznanjati, kako in kaj.To je eden od načinov, da preživiš in se čutiš svobodnega, da o tem ne govoriš.To je stvar posameznika, ne občinstva in ne cele vasi.Meni se zdi popolnoma normalno, da ne poveš vsem vsega o sebi.Samo tisto, kar želiš.
[/quote]

Ne gre za to.
Ampak zato, da si družina tega ni razložila in povedala med sabo.
Ja – starši so otroku povedali samo tisto kar želijo, grde stvari pa ne, čeprav jih otrok sluti oz. ve. Starši morajo prevzet odgovornost za svoja dejanja (razbitje družine) in se z otrokom pogovorit kot odrasli odgovorni ljudje. Trenutno pa izgleda, kot da je najbolj odrasel in odgovoren (in tisti, ki nosi največje breme) ravno otrok.
[/quote]

In zakaj bi starši povedali otroku vse? Saj jih je otrok spremljal ves čas, saj ni butast.Otroci vejo včasih več, kot si starši mislijo.

On že ve, zakaj se tako obnaša.In prav nič hudega ni, če prikriva pred drugimi.Mu že tako ustreza.Mar naj pripoveduje vsakomur in vsem, ki ima pet minut časa? Ma dajte no, ločitev se danes zgodi v vsaki tretji družini .Bolje tako, kot da pobijejo med sabo ali se vsak dan kregajo, ker imajo različen pogled na stvari.

Ne gre za to.
Ampak zato, da si družina tega ni razložila in povedala med sabo.
Ja – starši so otroku povedali samo tisto kar želijo, grde stvari pa ne, čeprav jih otrok sluti oz. ve. Starši morajo prevzet odgovornost za svoja dejanja (razbitje družine) in se z otrokom pogovorit kot odrasli odgovorni ljudje. Trenutno pa izgleda, kot da je najbolj odrasel in odgovoren (in tisti, ki nosi največje breme) ravno otrok.
[/quote]

1. najstnik ni otrok
2. tako se naredi čustvenega invalida oz bolnika s pas sindromom.
[/quote]

1.Najstnik je še vedno napol otrok
2.Vsi smo delno tudi čustveni invalidi.Vsak na delčku področja.Nihče ni živel nikoli v popolni družini.

To pa ne verjamem… kje in kdo to pise, da je otroku lazje, ce nikoli ne vidi vec enega od starsev, kot pa ce ga obcasno vidi in zivi loceno z drugim? Prilimaj link… ker mislim, da je vsak otrok veeno vesel, da,starsa se ima, kot pa ce ga ne bi nikoli vec mogel videti.
[/quote]

mogoče je mišljeno ločitev kot izdaja in smrt kot izguba in izdaja bolj boli kot izguba ?
[/quote]ja izdaja bolj boli ,veliko bolj -logicno ;pri izdaji je doticni sam kriv, v smrti pa ne …

Najverjetneje res.

Ni sramovan.Je to popolnoma njihova družinska stvar.Zakaj bi morali vsemu svetu oznanjati, kako in kaj.To je eden od načinov, da preživiš in se čutiš svobodnega, da o tem ne govoriš.To je stvar posameznika, ne občinstva in ne cele vasi.Meni se zdi popolnoma normalno, da ne poveš vsem vsega o sebi.Samo tisto, kar želiš.
[/quote]

Najstnik nekaj tlači vase kar ni njegovo, in ti trdiš da je svoboden. Glej, samo še ena kura več si, ki ne obvladaš najosnovnejših življenjskih pojmov. Kot bi na cesti niti opazila ne stop znaka in ob tem trdila, da je to eden izmed načinov da preživiš vožnjo.
[/quote]

In kako veš, da sem kura jaz in ne mogoče ti? Brez skrbi, da obvladam vse mogoče pojme, kaj misliš da sem od danes in da sem priplavala po župi? Kot prvo, pa vsaj nisem žaljiva, tako kot si ti.Ampak to je tvoja osnovna kultura.Zato smo tam, kjer smo.Ti na enem bregu, jaz na drugem.

kr nič se ne ločujta, da ja otroka, ne bo sram… ker očitno ga je sram resnice, pretvarjanja in laganja in igranja za okolico neke kao zgledne družinice – tega pa ga zanimivo ni prav nič sram in z veseljem to počne… zanimivo za čestitati vama je, vzgojila sta lažnjivca, igralca, hinavca – ki se očitno domače in ok počuti, če laže in se pretvarja, če bi bil pa iskren in bi prišla resnica na dan – tega bi se pa sramoval…
nč bat okolica tako ve resnico – tako,da se vsi zaman trudite s pretvarjanjem in igranjem in o vas vseh in o vaših odnosih in vzgoji in zlagani zaigrani družini si itak svoje mislijo – ne pozitivnega.

Ne tako dolgo nazaj sem sam bil tak najstnik. Pri petnajstih sta se moja dva ločila. Šok, strah, jeza, obup in ja, sramota. Šok, strah in jeza so hitro minili, sramota pa je ostala kakšni dve leti.
Nima smisla otroku nekaj prodajat, ker zna sam potegnit 1+1. Najslabše kar mu lahko narediš je, da zanučuješ očeta pred njim in obratno. V kolikor bo nek respekten, magari navidezno respekten odnos med vama bo otroku dosti lažje.

Ne, ne…samo velikokrat starši otrokom niti ne omogočijo, da bi najprej sami dojeli, interpretirali, povedali, morda izrazili ob tem emocije, ampak jih takoj braiwash s svojimi neskončnimi monologi. Jaz vidim to tako, da se najprej omogoči otroku, da se izpove in izrazi svoje emocije in potem šele mi govorimo, njegovi starosti primerno.
[/quote]

Nikakor. Starš je otroku DOLŽAN pojasniti situacijo. Brez olepševanja. Ponavljam, otrok v večini primerov itak VE. Doziranje (ker gre za otroka) oz. manipuliranje z resnico, je velika napaka. Da ne govorimo o skritih motivih za to ravnanje. Dajte se mal zamislit, kako ste se sami počutili kot otroci, ko so vam starši prikrivali (boleče) stvari, ki po njihovem mnenju niso bile za otroško dušo in ušesa. Zase vem, da mi je bilo že kot majhnemu otroku vse jasno. Preprosto, čutil sem kako stvari stojijo. In nobena manipulacija ni prav nič pomagala… 😉
[/quote]
Jaz se tu popolnoma strinjam s tabo, do zadnje besede. Mi je pa družinska terapevtka pred ločitvijo rekla, da absolutno otrokom nič razlagat, ampak jim je treba dati floskule. Rekla je, da ne smemo obremenjevat otrok z grdimi resnicami o drugem staršu in s tem, kaj imava midva med sabo. Kljub temu, da se mi vsako delanje budale iz drugega človeka upira, sem si rekla okej, ona je strokovnjak, ne jaz. So dobili floskule. Do danes se jih drživa in sva bila zaradi tega zelo pohvaljena na CSD.

Nikakor. Starš je otroku DOLŽAN pojasniti situacijo. Brez olepševanja. Ponavljam, otrok v večini primerov itak VE. Doziranje (ker gre za otroka) oz. manipuliranje z resnico, je velika napaka. Da ne govorimo o skritih motivih za to ravnanje. Dajte se mal zamislit, kako ste se sami počutili kot otroci, ko so vam starši prikrivali (boleče) stvari, ki po njihovem mnenju niso bile za otroško dušo in ušesa. Zase vem, da mi je bilo že kot majhnemu otroku vse jasno. Preprosto, čutil sem kako stvari stojijo. In nobena manipulacija ni prav nič pomagala… 😉
[/quote]
Jaz se tu popolnoma strinjam s tabo, do zadnje besede. Mi je pa družinska terapevtka pred ločitvijo rekla, da absolutno otrokom nič razlagat, ampak jim je treba dati floskule. Rekla je, da ne smemo obremenjevat otrok z grdimi resnicami o drugem staršu in s tem, kaj imava midva med sabo. Kljub temu, da se mi vsako delanje budale iz drugega človeka upira, sem si rekla okej, ona je strokovnjak, ne jaz. So dobili floskule. Do danes se jih drživa in sva bila zaradi tega zelo pohvaljena na CSD.
[/quote]

spet se jaz oglašam, ko se spomnim, da sva si midve morali deliti siamskega dvojčka od modrega. moja terapevtka pa mi je povedala, da otrok že itak ve, in naj neham delat budalo iz sebe. Tako da meni je pomagala Milesova taktika. povedat po resnici tako kot je oz. ne olepševat stvari. in potem so problemi odpadli kot knof od gat.

Otrok je že ves čas priča odnosu med staršema.Ve vse,ni potrebno kaj dosti razlagati okoli same ločitve,pa zakaj ati in mami več nista skupaj ipd.,ker on to diha,živi,vpija. Obvlada. Še posebej 14-letnik.
TJ.kar se tiče posebnega razloaganja,zakaj sta se ločila, drugo je,kako postopati v relaciji do drugih,občutek sramu itd.

Lahko napišeš, česa te je bilo sram?