Na letališču čakam na vkrcanje nazaj za domov in poslušam družino za mano. Aha, tujci so, grejo na dopust, fino fino. Oče nekaj govori otrokom v francoščini, sem upala da zaradi tega, ker otroci niso držali varnostne razdalje z mano in so me z ruzaki kar naprej dregali v hrbet. In potem naenkrat zaslišim nek otroški glas, ki reče nekaj po slovensko. Se hitro obrnem, opala, slovenska družina v Franciji?! Ampak ne. Eden od otrok je odgovoril v slovenščini, potem nadaljeval še malo po angleško in potem naprej po francosko. Sem še naprej prisluškovala in niti enega stavka!! niso spregovorili v istem jeziku. A ti starši nič ne razmišljajo? Očitno je eden od staršev Slovenec in zdaj pusti, da otroi malo tako in malo tako? A bodo sploh kdaj znali katerega od jezikov? Ne razumem – če se že poročite s tujcem, se zmenite, v katerem jeziku bo otrok govoril, vse nekaj na pol mu samo škodi. In če se že odločite za en jezik ravno tako ne razumem tistih, ki niso toliko zavedni, da ne bi vztrajali pri slovenščini!!

Pa kaj je s teboj. Je samo slovenija cel svet ali kaj? Uporablja in uči se takšne otroke jezike, ki jim bodo potencialno najbolj koristili v življenju. Kaj pa je narobe, če jih zna več, kot morebitnemu bodočemu zastopniku kakšne multinacionalke ali pa morda distributerju nekega artikla mu to lahko samo koristi. Ni Slovenija vse, je pa nekaj. Za večjega, resnega podjetnika recimo zgolj igrišče, pravi posli pa so na tujih, precej večjih trgih. Tudi kot pisatelj v Sloveniji težko uspeš, enostavno premalo ljidi, premalo prodanih izvodov… Slovenščina je v teh primerih lahko nekaj za zraven, bolj pa se splača razmišljati v smeri Nemščine, Angleščine, Francoščine, Španščine, Ruščine,…

Moja sestrična Slovenka poročena s Poljakom sedaj živita na Nizozemskem, prej so v Nemčiji in se med seboj pogovarjata v ang, z otroci vsak v svojem jeziku. Ne rečem, da otroci znajo prfektno slovensko, znajo pa definitivno boljše, kot jaz keterikoli jezik v katerem otroci čebljajo.

Pa kaj se imaš ti za obremnjevat s tem. Zagotovo si vzgojena v strogem duhu inštitucije RKC.

Hvlaabogu, da si je slovenski starš staršev poiskal partnersko srečo izven meja tako zaplankanih, kot si ti – tukaj. In potomci govorijo vsaj dva jezika.

Moji otroci so “čebljali” pri 3eh letih še v treh jezikih poleg maternega.

Pri 5ih oba v državi, kjer je uradni jezik angleščina, pa so vsi mislili, da so “native”; Tako dobro sta znala že takrat.

Da o pobiranju najvišjih mest na tekmovanjih v znanju maternega in določeih tujih jezikov na šolskih tekmovanjih vse od OŠ naprej na državni ravni, ne pišem.

Živi in pusti živeti – drugim, tako kot jim prija. brez tvojega moraliziranja in ukalupljanja. Za mladino je prihodnost v pozavanju in govorjenju vsaj še dveh jezikov, ki nista materna.

Ta otrok bo tekoče govoril tri jezike. Koliko jih pa ti? Ja običajno malo kasneje spregovorijo, pa na začetku malo mešajo jezike, tam pri parih letih pa že prav lepo vedo kako s kom govorit. Moji govorijo z očetom in njegovo družino špansko, z mano, mojo družino, v vrtcu in na splošno slovensko ker pač tu živimo, doma pa govorimo angleško če sva oba doma. Otroka sta stara 2 in 4 leta. Večji že lepo govori. Razumeta pa oba vse. Tudi knjige, risanke ipd. imamo vse v vseh treh jezikih. Ti bi pa otroke prikrajšal za kulturo in jezik enega od staršev?

Problem imeti otroka s tujcem je več stvari:

-morebiti različna vera

-različna kultura

-različne navade

– stari starši ne vidijo vnukov

-otrok je v nekem stalnem razcepu med eno in drugo kulturo pa tudi identiteto

– pa še kakšni vrstniki in okolica ga lahko ne sprejmejo zaradi takšnih in drugačnih razlogov

Tako da biti s tujcev je tako “fajn” in “super” je le mit…

Ja ti si kar tolaži… Strašna stvar če govori 3 jezike, eni jih brez težav 5 ali 6…

Z intenzivnim učenjem se skoraj vsak jezik da naučiti v enem letu naučiti, potem pa sledi izboljševanje skozi leta, vprašanje pa je če ti to znanje sploh kaj koristi… Če si v neki taki službi ki to rabiš potem že, drugače se pa mednarodno večinoma sporazumevajo angleško, tudi direktorji internacionalnih podjetij… Angleško zna pa praktično že vsak.

Isto kot je mit da če poročiš “sebi enakega” slovenca bosta srečna do konca svojih dni :).

Moj mož je američan, njegova družina iz južne amerike. Bivši je bil slovenec, odraščal 30km od mene. Pa imava s sedanjim možem dosti več skupnega. Od vere, do pogleda na družino, do moralnih načel, ciljev v življenju….. edino kar imava različno je jezik (pa še to se oba učiva), pa dejstvo da jaz ne morem jest pekočih zadev za razliko od njega in na soncu ratam paradajz 🙂

Če se doma pogovarjajo angleško, to je pa res “zelo” narodno zavedno… Slovenska babica in dedek po materi in očetu morata biti res “ponosna”.

Ja stari starši so zelo ponosni. Oboji. Moji se seveda z otroci pogovarjajo slovensko. Tako kot jaz če smo sami. Če smo pa skupaj kot družina pa govorimo angleško, ker se midva z možem tako sporazumevava. Kaj točno ima to z babicami in dedki, ki ne živijo z nami pa ne vem. Ali pa s tabo gospa anonimna. Kaj točno ima to s tabo?

Imate res tako bedno življenje da se toliko ukvarjate z ljudmi in življenjem ljudi ki jih sploh ne poznate?

Zaradi mene, če je tvoj mož iz Arktike ali Madagaskarja, ko mi je vseeno. Pač tvoja čudna odločitev. Saj verjetno bivši ni bil eden in edini iz Slovenije in bi lahko spoznala še koga drugega. Zveniš pa podobno kot tiste, ki mislijo, da ko poročijo tujca, da so potem nekaj več in jim zrastejo krila… Poznam eno ko je vzela Nizozemca, pa se je začela obnašat in hodit kot da so oni kaj več kot Slovenci. Meni totalno skregano z zdravo pametjo ker človek je človek ne glede iz kot je… In na isto vižo si takoj začela pisati o otrokih, da govorijo 3 jezike kot da se s tem ven mečeš in hvališ. Eni jih govorijo 6 pa se ne hvalo in konec koncev to briga res ne vem… Brezveze.

Tudi jaz sem spoznala tujca, s katerim imam otroka in nič me ne razveseli bolj kot to, da se je partner sam od sebe želel naučiti slovensko. Kar srce mi zatrepeta, ko ga slišim, da spregovori slovensko. Res cenim trud in tudi njemu je bilo samoumevno, da bo otrok pač govoril dva jezika in da slovenščina ni čisto nič manjvredna

Na kaj so ponosni, da je hči privlekla tujca iz drugega konca sveta in da vnuki vidijo samo eno stran družine, tisto drugo pa bolj poredko? To je pa res velik dosežek. Čestitke.

Verjetno bi si od moža starši tudi želili videti vnuke vsak dan, pa jih ne, ker so na drugem koncu sveta.  Včasih so rekli Svoja hvala, cena mala.

jaa točno to!! tiste (ali pa tisti, čeprav bi rekla da bolj ženske) vedno misljo da so neki več, ker je njihova “boljša polovica” (Bljek temu izrazu) iz tujine. Kot da bi takoj zavrgli slovenski pasuš in vzeli njihovega če bi lahko. sramota

Ah dej no. Če bi se poročila s tistim, ki zna tvoj jezik bi to bilo samoumevno in verjetno ne bi bilo več tako zanimivo..? To je podobno kot ko ljudje začnejo ceniti ko zbolijo in potem ozdravijo in je mnogim sporazumevanje v domačem jeziku samouveno, pa dejansko ni, ker se je narod več kot 700 let boril, da je uradni jezik postala slovenščina…

To me spominja na ljudi, ki se izselijo iz Slovenije in šele potem začnejo ceniti to kar so imeli in svojo kulturo in svoje prednike. In na žalost so redki, ki ohranijo stik z domovino in ji tudi pomagajo- če so npr kakšni strokovnjaki in podobno…

Znebiš pa se stikov s taščo!

Je to dobro ali slabo pa naj presodi vsak sam…

Ah ja, moža sem spoznala ko sem živela v tujini. Tako da ne ne bi bilo lažje slovenca spoznat :). Njegova družina ne bi pogosto videla otrok tudi če bi ostali v ZDA. Ker ne živijo tam kjer je on (in takrat jaz) živel. In na srečo takrat nisem brala tega foruma, ker drugače bi bolj premislila če bi se priselili med tako prijetne ljudi. Na srečo jih v naši okolici ni. Očitno se vsi samo tu gor zadržujejo. In ja ful se ven mečemo ko odgovorimo na vpašanje. Resno ta čivava sindrom slovencev je za zjokat. Vsak ki nekaj pove se hvali, vsak ki ne živi isto kot vi je čudaški….ko bi si toliko dela dali s svojimi družinami kot si s tujimi bi mogoče imeli dovolj zadovoljivo življenje da se ne bi usajali tujcem na internetu.

Bratranec je poročen z Azijko, imata dva otroka. Pol časa so dol, pol časa pri nas, dokler se še da. Ko bo treba v šolo, bosta verjetno preselila vse za stalno v SLO.

V glavnem, otroka sta ravno tako učila vseh treh jezikov hkrati. Istočasno sta se tudi sama učila vsak od drugega, ker sta prej komunicirala v angleščini. Otroka sta predšolska in že govorita 3 jezike, s tem da točno vesta, kaj v katerem jeziku. Oni so si to vzeli kot naravno komunikacijo in res ne vidim problema. Z mano govorita v zelo v redu slovenščini (v Kranju je ne slišiš tako dobre pri taki starosti “malo temnejših” otrok naprimer, ki so zadnje leto pred šolo). Res ne vidim težav, samo prednosti, ne vem kaj vas kure to moti?

Kakorkoli obračaš, vnuke ne bodo videli vseh svojih starih staršev. In že to da pišeš na način “čivava sindrom slovencev” je zelo žalostno in tu se vidi tvoja narodna zavednost… Pa Slovenci se drugače piše z veliko začetnico, če boš mogoče učila otroke govoriti slovensko…

Kakorkoli obračaš, vnuke ne bodo videli vsi njihovi stari starši in si dejansko odtrgala stike z vnuki na moževi strani. Ja mogoče da so prijazni do teh priseljencev, ker so jim “zanimivi” in nekaj “novega”, s  sosedi pa mogoče nimajo tako lepega odnosa, kar je včasih škoda, da ljudje ne znajo skupaj stopit in imajo do vsakega tujca boljši odnos… To je neke vrste dvoličnost in videno že večkrat in tudi stari starši (tako tvoji kot njegovi) bi sigurno raje videli kake sonarodnjaka za partnerja, čeprav to na glas ne povedo…

A STE ENI POROČENI S TAŠČAMI IN TASTI ALI PARTNERJI IN PARTNERKAMI. SAJ, KO SE VZAMETA SE POROČITA MED SEBOJ IN NE Z DRUŽINAMA!!!!

Ne resno, s kom dejansko ste poročeni? Pa kaj vas briga mnenje staršev, seveda ga lahko izrazijo ampak to je pa tudi vse. Na posamezniku oziroma paru pa je ali ga bo upošteval.

Ok, torej bi moj mož moral zapustiti državo kjer je bil rojen in odrašča ter si ustvaril življenje in se vrniti v vas na drugi kontinent,  kamor so se starši vrnili v penziji ter se poročiti s sosedo. Z njo bi imel verjetno več skupnega kot z mano po vaši logiki. Da ne bo kdo prikarjšan za vnuke. Jaz pa isto, se vrnit v svojo vasico, ožent soseda, po možnosti naredit bajto točno na sredini med njegovimi in mojimi, da ne bo slučajno kdo prikarajšan….in srečno živeti do konca življenja. Hvala ker si mi razjasnil.

In za informacijo, oboji starši videvajo vnuke. Eni pač samo parkrat letno, drugače pa prek kamer. Tudi moji jih ne videvajo vsak dan ker živimo 120 km stran. In ja oboji so zelo ponosni na vnuke in na naju. Ker oba razumeva da imajo najine kulture dobre in slabe stvari in se ne trudiva biti nekaj kar nisva. Pa še smetiva ne razne forume z javkanjem o taščah, mansardah, varstvu ipd., ker so naju najini čudaški starši naučili da sva samostojna in sama poskrbiva za svojo družino, oni so pa tu zato da uživajo z vnuki ko so na obisku. Ti si poročil sosedo in sta na sredini bajto naredila? Ali si tudi ti prikrajšal ene od starih staršev? Vodiš tabelo da slučajno niso eni več z vnuki kot drugi?

Itak gledamo zdej tipično slovensko, “Mi smo najboljši na svetu”. Ja, mogoče pa nimajo vsi enakega okusa, mogoče pa komu sede probat kej azijskega, ameriškega, avstralskega, kaj jst vem od kod! In pač se ravno najdeta ta dva človeka, tujca, ki sta si všeč, dobro funkcionirata skupi, se imata rada in sta pripravljena delat za zvezo in družino. Kaj naj se ločita ker sta iz drugih držav? A se bosta poročila ker se mata rada al se bosta ločila, ker babi ne bo vidla vnukov? Kaj je zdej tle bolj pomembno? Dejte no mir, pustite ljudi, da se imajo radi, kje piše, da se ne smemo mešat, tako je samo več mešanja kultur in vse je samo še boljše!

POjma nimaš – otroci so kot Vileda gobe, vpijajo z veseljem, preko igre do nekje 10. leta -vse; v večih jezikih :).

Naši otroci počnejo isto – govorijo kombinacijo treh/štirih jezikov.  Sicer znajo vsi bolj ali manj odlično slovensko(in tudi preostale 2-3 jezike), vendar jim je precej bolj zabavno, če lahko jezike mešajo.