Ja, disleksija je dedna. Ima jo tašča, 2 njena otroka – hči in 2 od treh njenih otrok, ima jo sin – moj mož in najina hči, sin je nima. Pa da še povem, da so vsi ekstremno bistri, pri jezikih pa katastrofa. Mož in hči sta ekstremna matematika, hči je spoznana za nadarjeno na več področjih. Problem je pisanje, tuji jeziki … Veliko jih je na določenih področjih krepko nad ostalimi. Pač ne bodo opravljali poklica, kjer nujno prednjači pisanje, tuj jezik, ampak na mnogih področjih so pa geniji, zato jih je treba spustiti do tja – zato so prilagoditve …

Točno tako!

Zakaj je samoumevno, da imajo kratkovidni in daljnovidni privilegij, da smejo pri pouku nositi očala ali kontaktne leče, pa se noben ne obreguje ob to, dislektikove prilagoditve pa gredo ljudem tako v nos?
[/quote]

Kako bo pa v zivljenju?
Resno sprasujem. Kako zivi nekdo, ki se ne more pisno izrazat?
Kaj sploh lahko dela? Ker vsak pokic vkljucuje vsaj nekaj pisnega.

In zakaj je danes toliko dislektikov? Vcasih tega ni bilo. Ja, ok, jih niso.prepoznali, ampak ne poznam nikogar odraslega, ki bi bil dislektik. Torej zakaj tak porast?
[/quote]

Ne poznaš odraslih dislektikov? Gojmir Lešnjak Gojc in še nekaj drugih igralcev, Whoopi Goldberg, Cher, … Pa že umrli: Leonardo da Vinci, Andersen, Einstein, Winston Churchill, Walt Disney,…
Kot vidiš, je bilo tudi včasih nekaj dislektikov. Seveda še več, a ker jih niso prepoznali, je mnoge od njih šolski sistem zatrl. Kaj lahko sploh dela dislektik, ti je mogoče zdaj bolj jasno. Sama vem za enega, ki je naredil doktorat, drugi je profesor tujega jezika, moj sin je v 3. letniku srednje strokovne šole uspešno opravil prakso brez kakršnihkoli problemov, torej tudi v službi ne bo problemov. Prej namerava seveda še študirati.

Kaj se zdaj butastim reče – oseba s primanjklaji..

Kako bo pa v zivljenju?
Resno sprasujem. Kako zivi nekdo, ki se ne more pisno izrazat?
Kaj sploh lahko dela? Ker vsak pokic vkljucuje vsaj nekaj pisnega.

In zakaj je danes toliko dislektikov? Vcasih tega ni bilo. Ja, ok, jih niso.prepoznali, ampak ne poznam nikogar odraslega, ki bi bil dislektik. Torej zakaj tak porast?
[/quote]

Ne poznaš odraslih dislektikov? Gojmir Lešnjak Gojc in še nekaj drugih igralcev, Whoopi Goldberg, Cher, … Pa že umrli: Leonardo da Vinci, Andersen, Einstein, Winston Churchill, Walt Disney,…
Kot vidiš, je bilo tudi včasih nekaj dislektikov. Seveda še več, a ker jih niso prepoznali, je mnoge od njih šolski sistem zatrl. Kaj lahko sploh dela dislektik, ti je mogoče zdaj bolj jasno. Sama vem za enega, ki je naredil doktorat, drugi je profesor tujega jezika, moj sin je v 3. letniku srednje strokovne šole uspešno opravil prakso brez kakršnihkoli problemov, torej tudi v službi ne bo problemov. Prej namerava seveda še študirati.
[/quote]

Ja zanimivo, ni kaj.
Se pa sprasujem naprej, ce se lahko igralci naucijo tekst, ki ga morajo prebrati, ce se je lahko Einstein naucil iz knjig, da je lahko potem nadgradil razne teorije in teze in jih zapisal, ce je lahko Churchil vodil drzavo in to celo med WW2 in vsekakor moral marsikaj prebrat in razumet, torej so vsi ti poklici pvezani z branjem in tudi pisanjem, pa v tistih casih ni bilo nobenih prilagoditev, zakaj je potem disleksija danes tak problem in zahteva posebne obravnave?

Ne poznaš odraslih dislektikov? Gojmir Lešnjak Gojc in še nekaj drugih igralcev, Whoopi Goldberg, Cher, … Pa že umrli: Leonardo da Vinci, Andersen, Einstein, Winston Churchill, Walt Disney,…
Kot vidiš, je bilo tudi včasih nekaj dislektikov. Seveda še več, a ker jih niso prepoznali, je mnoge od njih šolski sistem zatrl. Kaj lahko sploh dela dislektik, ti je mogoče zdaj bolj jasno. Sama vem za enega, ki je naredil doktorat, drugi je profesor tujega jezika, moj sin je v 3. letniku srednje strokovne šole uspešno opravil prakso brez kakršnihkoli problemov, torej tudi v službi ne bo problemov. Prej namerava seveda še študirati.
[/quote]

Ja zanimivo, ni kaj.
Se pa sprasujem naprej, ce se lahko igralci naucijo tekst, ki ga morajo prebrati, ce se je lahko Einstein naucil iz knjig, da je lahko potem nadgradil razne teorije in teze in jih zapisal, ce je lahko Churchil vodil drzavo in to celo med WW2 in vsekakor moral marsikaj prebrat in razumet, torej so vsi ti poklici pvezani z branjem in tudi pisanjem, pa v tistih casih ni bilo nobenih prilagoditev, zakaj je potem disleksija danes tak problem in zahteva posebne obravnave?
[/quote]

Ker je morda zdaj v šoli več in bolj zahtevno branje in pisanje, kot je bilo včasih?

Saj moji berejo in pišejo. Ampak bolj počasno in z več napakami.
Je pa res, da sin s hudo obliko diskeksije nikoli ne bo segel po debeli bukli kar tako.

Če je dislektiki že v šolskih letih potrebujejo več časa, da naredijo enake stvari kot ostali, in jim to omogočajo celo neke odločbe, potem naj imajo pa tudi v službi podaljšan delovnik.

Ja zanimivo, ni kaj.
Se pa sprasujem naprej, ce se lahko igralci naucijo tekst, ki ga morajo prebrati, ce se je lahko Einstein naucil iz knjig, da je lahko potem nadgradil razne teorije in teze in jih zapisal, ce je lahko Churchil vodil drzavo in to celo med WW2 in vsekakor moral marsikaj prebrat in razumet, torej so vsi ti poklici pvezani z branjem in tudi pisanjem, pa v tistih casih ni bilo nobenih prilagoditev, zakaj je potem disleksija danes tak problem in zahteva posebne obravnave?
[/quote]

Ker je morda zdaj v šoli več in bolj zahtevno branje in pisanje, kot je bilo včasih?

Saj moji berejo in pišejo. Ampak bolj počasno in z več napakami.
Je pa res, da sin s hudo obliko diskeksije nikoli ne bo segel po debeli bukli kar tako.
[/quote]

Kako je potem uspelo Einstinu in Churchiluvse prebrat?
Kako se Gojc in ostali igralci uspejo nauciti tekst, ga je menda treba veckrat prebrat?

Ni moj namen nsramnost, ampak resno sprasujem, kako nekateri lahko opravljajo poklice, ki temeljijo na branju in razumevanju, nekateri pa potrebujejo cel kup olajsav ze samo za osnovno solo. Razumm, da so razlicne stopnje, pa recimo, da sta bila tudi Einstein in Churchil na neki povprecni stopnji.

In pri likovnem je prav tako krivica, da ima nekdo slabo oceno, ker nima dobre grafomotorike ali pa nima nobenega talenta za umetnost!
[/quote]
Talent in omejitev sta dva zelo različna pojma, teslo.
[/quote]
Pri nas imamo tak primer – težave z grafomotoriko (neke vrste omejitev, mar ne)? Mi na kraj pameti ne pade, da bi se šla kakšne odločbe – naj dobi oceno, za kakršno OBJEKTIVNO GLEDANO je njegov izdelek. Enako kot velja pri ostalih predmetih.

Ne poznaš odraslih dislektikov? Gojmir Lešnjak Gojc in še nekaj drugih igralcev, Whoopi Goldberg, Cher, … Pa že umrli: Leonardo da Vinci, Andersen, Einstein, Winston Churchill, Walt Disney,…
Kot vidiš, je bilo tudi včasih nekaj dislektikov. Seveda še več, a ker jih niso prepoznali, je mnoge od njih šolski sistem zatrl. Kaj lahko sploh dela dislektik, ti je mogoče zdaj bolj jasno. Sama vem za enega, ki je naredil doktorat, drugi je profesor tujega jezika, moj sin je v 3. letniku srednje strokovne šole uspešno opravil prakso brez kakršnihkoli problemov, torej tudi v službi ne bo problemov. Prej namerava seveda še študirati.
[/quote]

Ja zanimivo, ni kaj.
Se pa sprasujem naprej, ce se lahko igralci naucijo tekst, ki ga morajo prebrati, ce se je lahko Einstein naucil iz knjig, da je lahko potem nadgradil razne teorije in teze in jih zapisal, ce je lahko Churchil vodil drzavo in to celo med WW2 in vsekakor moral marsikaj prebrat in razumet, torej so vsi ti poklici pvezani z branjem in tudi pisanjem, pa v tistih casih ni bilo nobenih prilagoditev, zakaj je potem disleksija danes tak problem in zahteva posebne obravnave?
[/quote]

Za tajnice, poročevalce ipd. še nisi slišalo?

Ker je morda zdaj v šoli več in bolj zahtevno branje in pisanje, kot je bilo včasih?

Saj moji berejo in pišejo. Ampak bolj počasno in z več napakami.
Je pa res, da sin s hudo obliko diskeksije nikoli ne bo segel po debeli bukli kar tako.
[/quote]

Kako je potem uspelo Einstinu in Churchiluvse prebrat?
Kako se Gojc in ostali igralci uspejo nauciti tekst, ga je menda treba veckrat prebrat?

Ni moj namen nsramnost, ampak resno sprasujem, kako nekateri lahko opravljajo poklice, ki temeljijo na branju in razumevanju, nekateri pa potrebujejo cel kup olajsav ze samo za osnovno solo. Razumm, da so razlicne stopnje, pa recimo, da sta bila tudi Einstein in Churchil na neki povprecni stopnji.
[/quote]

Gojc je (vsaj) v enem intervjuju opisoval, kako si pomaga ‘prelisičiti’ sistem.
Pa saj igralci ne preberejo teksta in gredo takoj za tem direktno na oder, no!
Za vsako predstavo več tednov vadijo in ponovijo prizor za prizorom, gib za gibom, besedo za besedo.
Pa še prišepetovalci so prisotni pri večini predstav.

Ja zanimivo, ni kaj.
Se pa sprasujem naprej, ce se lahko igralci naucijo tekst, ki ga morajo prebrati, ce se je lahko Einstein naucil iz knjig, da je lahko potem nadgradil razne teorije in teze in jih zapisal, ce je lahko Churchil vodil drzavo in to celo med WW2 in vsekakor moral marsikaj prebrat in razumet, torej so vsi ti poklici pvezani z branjem in tudi pisanjem, pa v tistih casih ni bilo nobenih prilagoditev, zakaj je potem disleksija danes tak problem in zahteva posebne obravnave?
[/quote]

Za tajnice, poročevalce ipd. še nisi slišalo?
[/quote]

Razumem, da si je Churchil na visokem polozaju lahko privoscil nekoga, ki mu je prebral in napisal, ampak preden je naredil kariero, je moral sam.
Einstein si v mladosti, v casu studija, tudi ni mogel privosciti bralca in tajnice.
Gojc pa dvomim, da si se danes lahko privosci nekoga, ki bi mu bral.

Točno tako!

Zakaj je samoumevno, da imajo kratkovidni in daljnovidni privilegij, da smejo pri pouku nositi očala ali kontaktne leče, pa se noben ne obreguje ob to, dislektikove prilagoditve pa gredo ljudem tako v nos?
[/quote]

Kako bo pa v zivljenju?
Resno sprasujem. Kako zivi nekdo, ki se ne more pisno izrazat?
Kaj sploh lahko dela? Ker vsak pokic vkljucuje vsaj nekaj pisnega.

In zakaj je danes toliko dislektikov? Vcasih tega ni bilo. Ja, ok, jih niso.prepoznali, ampak ne poznam nikogar odraslega, ki bi bil dislektik. Torej zakaj tak porast?
[/quote]

imam disleksijo in diskalkulijo.
V osnovni sem komaj lezla naprej, komaj dvojke, trojke.
Da wem nesposobna, neumna,nič ne razumem, sem poslušala v šoli in temu verjela.
Vpisala sem se 3 letno poklicno, končala z dobrim. Zaposlila sem se in kasneje odprla sp.
Dodatno naredila 2 leti šole zraven, da sem pridobila 5 stopnjo, nadaljevala še študij v svoji smeri pri 25, šele tam so posumili,da nekaj ne štima. Testirat sem se šla in imam potrjeno težjo obliko disleksije in diskalkulije.

Imam 45 let, pa se še vedno mučim s pisanjem, branje na glas je mora, matematika kitajščina, še vedno moram pretehtati katera je leva in katera desna roka, stokrat pomisliti kje imam mapo, ključe, copate…

Imam pa tudi svoje podjetje, svojo družino ter otroka z identičnimi težavami. Ja, disleksija je dedna. In ne, dislektiki nismo neumni, le na drugačen način funkcionirajo miselni procesi. Zato pogosto veljamo za čudake in nesposobne, ker vidimo svet zunaj okvirjev.

Potrebujejo dislektiki odločbe? Da! Le tako so lahko vsaj približno enakovredni ostalim in lahko dosežejo primerljive rezultate. Osebno je bila OŠ zame nočna mora dolga 8 let. SŠ ne dosti bolje. Zares razcvetela sem se šele v službi, ko sem odkrila, da sem v bistvu daleč boljša v svojem delu, kot vsi drugi.
Potem je šlo le še navzgor, odkrit je vzrok mojim težavam in tudi uspehu..

Pri svojih zrelih letih lahko povem, da je biti dislektik težko, saj si vedno drugačen, to pa lahko vodi v različne smeri…
Samo še ena misel: ni nas malo, ki jo imamo, v bistvu je med sorodniku, znanci, poslovnimi partnerji kar nekaj odkritih ali prikritih dislektikov..

Bodite lepo in hvala tistemu, ki je odkril samodejni urejevalnik besedil, da ni bil dislektik mogoče?

🙂 🙂

Kako bo pa v zivljenju?
Resno sprasujem. Kako zivi nekdo, ki se ne more pisno izrazat?
Kaj sploh lahko dela? Ker vsak pokic vkljucuje vsaj nekaj pisnega.

In zakaj je danes toliko dislektikov? Vcasih tega ni bilo. Ja, ok, jih niso.prepoznali, ampak ne poznam nikogar odraslega, ki bi bil dislektik. Torej zakaj tak porast?
[/quote]

imam disleksijo in diskalkulijo.
V osnovni sem komaj lezla naprej, komaj dvojke, trojke.
Da wem nesposobna, neumna,nič ne razumem, sem poslušala v šoli in temu verjela.
Vpisala sem se 3 letno poklicno, končala z dobrim. Zaposlila sem se in kasneje odprla sp.
Dodatno naredila 2 leti šole zraven, da sem pridobila 5 stopnjo, nadaljevala še študij v svoji smeri pri 25, šele tam so posumili,da nekaj ne štima. Testirat sem se šla in imam potrjeno težjo obliko disleksije in diskalkulije.

Imam 45 let, pa se še vedno mučim s pisanjem, branje na glas je mora, matematika kitajščina, še vedno moram pretehtati katera je leva in katera desna roka, stokrat pomisliti kje imam mapo, ključe, copate…

Imam pa tudi svoje podjetje, svojo družino ter otroka z identičnimi težavami. Ja, disleksija je dedna. In ne, dislektiki nismo neumni, le na drugačen način funkcionirajo miselni procesi. Zato pogosto veljamo za čudake in nesposobne, ker vidimo svet zunaj okvirjev.

Potrebujejo dislektiki odločbe? Da! Le tako so lahko vsaj približno enakovredni ostalim in lahko dosežejo primerljive rezultate. Osebno je bila OŠ zame nočna mora dolga 8 let. SŠ ne dosti bolje. Zares razcvetela sem se šele v službi, ko sem odkrila, da sem v bistvu daleč boljša v svojem delu, kot vsi drugi.
Potem je šlo le še navzgor, odkrit je vzrok mojim težavam in tudi uspehu..

Pri svojih zrelih letih lahko povem, da je biti dislektik težko, saj si vedno drugačen, to pa lahko vodi v različne smeri…
Samo še ena misel: ni nas malo, ki jo imamo, v bistvu je med sorodniku, znanci, poslovnimi partnerji kar nekaj odkritih ali prikritih dislektikov..

Bodite lepo in hvala tistemu, ki je odkril samodejni urejevalnik besedil, da ni bil dislektik mogoče?

🙂 🙂
[/quote]

Hvala za tvj komentar.
Zanima pa me, s cim se ukvarjas? Kaj je tvoj poklic, kaj delas?
Pravis, da imas svoje podjetje. Kako ti pa gredo potem finance, denar? Kako s pogodbami? Mislim, tudi ce tvoje delo ni vezano nabranje in pisanje, je tudi kje kaksna pogodba za podpisat, racun, ponudba za izdat in podobno.

Sem en tak dislektik, koliko je bilo to hudo ali ne, v šoli nisem vedela, ker tega ni nihče niti ugotavljal, niti ni bilo odločb, niti prilagojenega programa. Bili smo samo boljši in slabši učenci. Branja sem se naučila šele do petega razreda, pred tem sem zlogovala, ker sem bila trmasta, sem dosegla, da sem celo bila kasneje v recitatorskem, ker sem poleg dosegla nivo bralne veščine najmanj povprečnega učenca, verjetno pa še bolje, saj sem enostavno čutila naravni ritem besedil. Za vsako nalogo sem potrebovala dvojno časa, vendar sem spehala nekako skozi, sicer bi dobila naslednji dan minus, pet minusov je bil pa šus. Učila sem se nadpovprečno dosti, da sem dosegla primerljivi nivo s pravdobrimi. Nikjer nisem bistveno odstopala v genijalnost, moja genijalnost je bila kvečjemu vztrajnost dela s tem, kar mi je bilo dano. Brez odpustkov in brez privilegijev. Privilegij bi morda bil iti v poebno šolo, kaj vem, tam bi bila verjetno tudi odlična.

Končan imam faks, razvit zanimiv način razmišljanja, sem kritična, oportunistka, z množico briljantnih ideja, ki se kar valijo iz mene. Vendar sem počasna, za vsako stvar še danes potrebujem več časa kot nekdo, ki sedi nasproti mene. Če se mene vpraša, ja, odločba je pomagalo k lažjemu doseganju rezultatov, preskoči pa dejanski okvir zmožnosti in sposobnosti. Če bi bila sama s pomočjo učnih odpustkov sprejeta na faks, ki sem ga sicer želela obiskovati, če bi celo tisti faks v n..končno letih s pomočjo takšno in drugačno tudi končala, bi danes kljub vsemu bila popolnoma nekonkurenčna na tem področju zaradi počasnosti. Bolje je bilo, da sem šla skozi sito, ki me je umestilo na delovno mesto, ustrezno svojim sposobnostim, ker če ne prej, čas zaposlitve pa vendarle nalije čistega vina. Odločba ne pomaga. In če bi bilo po moje, bi moral vsak, ki koristi odločbo, imeti tudi v zdravstveni dokumentaciji to zapisano kot vsak drug zdravstveni odklon, ker delodajalec ima pravico vedeti, ali zaposluje slepega, gluhega ali človeka, ki ima v glavi zbrko in ki ima hujše bralno-razumevalne težave.

Kako bo pa v zivljenju?
Resno sprasujem. Kako zivi nekdo, ki se ne more pisno izrazat?
Kaj sploh lahko dela? Ker vsak pokic vkljucuje vsaj nekaj pisnega.

In zakaj je danes toliko dislektikov? Vcasih tega ni bilo. Ja, ok, jih niso.prepoznali, ampak ne poznam nikogar odraslega, ki bi bil dislektik. Torej zakaj tak porast?
[/quote]

imam disleksijo in diskalkulijo.
V osnovni sem komaj lezla naprej, komaj dvojke, trojke.
Da wem nesposobna, neumna,nič ne razumem, sem poslušala v šoli in temu verjela.
Vpisala sem se 3 letno poklicno, končala z dobrim. Zaposlila sem se in kasneje odprla sp.
Dodatno naredila 2 leti šole zraven, da sem pridobila 5 stopnjo, nadaljevala še študij v svoji smeri pri 25, šele tam so posumili,da nekaj ne štima. Testirat sem se šla in imam potrjeno težjo obliko disleksije in diskalkulije.

Imam 45 let, pa se še vedno mučim s pisanjem, branje na glas je mora, matematika kitajščina, še vedno moram pretehtati katera je leva in katera desna roka, stokrat pomisliti kje imam mapo, ključe, copate…

Imam pa tudi svoje podjetje, svojo družino ter otroka z identičnimi težavami. Ja, disleksija je dedna. In ne, dislektiki nismo neumni, le na drugačen način funkcionirajo miselni procesi. Zato pogosto veljamo za čudake in nesposobne, ker vidimo svet zunaj okvirjev.

Potrebujejo dislektiki odločbe? Da! Le tako so lahko vsaj približno enakovredni ostalim in lahko dosežejo primerljive rezultate. Osebno je bila OŠ zame nočna mora dolga 8 let. SŠ ne dosti bolje. Zares razcvetela sem se šele v službi, ko sem odkrila, da sem v bistvu daleč boljša v svojem delu, kot vsi drugi.
Potem je šlo le še navzgor, odkrit je vzrok mojim težavam in tudi uspehu..

Pri svojih zrelih letih lahko povem, da je biti dislektik težko, saj si vedno drugačen, to pa lahko vodi v različne smeri…
Samo še ena misel: ni nas malo, ki jo imamo, v bistvu je med sorodniku, znanci, poslovnimi partnerji kar nekaj odkritih ali prikritih dislektikov..

Bodite lepo in hvala tistemu, ki je odkril samodejni urejevalnik besedil, da ni bil dislektik mogoče?

🙂 🙂
[/quote]

Madona, zadeve, ki jih opisuješ kot disleksijo, so pri 70 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} folka nekaj povsem normalnega. Študirat, katera roka je leva in desna, kje so ključi, nepismenost, nepoznavanje matematike … Prvič slišim, da se temu reče disleksija. :)))

Ne poznaš odraslih dislektikov? Gojmir Lešnjak Gojc in še nekaj drugih igralcev, Whoopi Goldberg, Cher, … Pa že umrli: Leonardo da Vinci, Andersen, Einstein, Winston Churchill, Walt Disney,…
Kot vidiš, je bilo tudi včasih nekaj dislektikov. Seveda še več, a ker jih niso prepoznali, je mnoge od njih šolski sistem zatrl. Kaj lahko sploh dela dislektik, ti je mogoče zdaj bolj jasno. Sama vem za enega, ki je naredil doktorat, drugi je profesor tujega jezika, moj sin je v 3. letniku srednje strokovne šole uspešno opravil prakso brez kakršnihkoli problemov, torej tudi v službi ne bo problemov. Prej namerava seveda še študirati.
[/quote]

Ja zanimivo, ni kaj.
Se pa sprasujem naprej, ce se lahko igralci naucijo tekst, ki ga morajo prebrati, ce se je lahko Einstein naucil iz knjig, da je lahko potem nadgradil razne teorije in teze in jih zapisal, ce je lahko Churchil vodil drzavo in to celo med WW2 in vsekakor moral marsikaj prebrat in razumet, torej so vsi ti poklici pvezani z branjem in tudi pisanjem, pa v tistih casih ni bilo nobenih prilagoditev, zakaj je potem disleksija danes tak problem in zahteva posebne obravnave?
[/quote]

menda tudi Einsteinu v šoli ni šlo bogve kako dobro,izpitov tudi ni opravil v prvo, celo na več področjih je ponavljal, preden je odkril svojo genialnost.. aha še tole, ni delal zapiskov, vse je reševal v glavi…
ja,ja…zanimivo, res!

Bom milostna in bom rekla samo tole – v resnici sploh ne dojameš disleksije. Mislim, da je branje in počasnost tvoj manjši problem.

imam disleksijo in diskalkulijo.
V osnovni sem komaj lezla naprej, komaj dvojke, trojke.
Da wem nesposobna, neumna,nič ne razumem, sem poslušala v šoli in temu verjela.
Vpisala sem se 3 letno poklicno, končala z dobrim. Zaposlila sem se in kasneje odprla sp.
Dodatno naredila 2 leti šole zraven, da sem pridobila 5 stopnjo, nadaljevala še študij v svoji smeri pri 25, šele tam so posumili,da nekaj ne štima. Testirat sem se šla in imam potrjeno težjo obliko disleksije in diskalkulije.

Imam 45 let, pa se še vedno mučim s pisanjem, branje na glas je mora, matematika kitajščina, še vedno moram pretehtati katera je leva in katera desna roka, stokrat pomisliti kje imam mapo, ključe, copate…

Imam pa tudi svoje podjetje, svojo družino ter otroka z identičnimi težavami. Ja, disleksija je dedna. In ne, dislektiki nismo neumni, le na drugačen način funkcionirajo miselni procesi. Zato pogosto veljamo za čudake in nesposobne, ker vidimo svet zunaj okvirjev.

Potrebujejo dislektiki odločbe? Da! Le tako so lahko vsaj približno enakovredni ostalim in lahko dosežejo primerljive rezultate. Osebno je bila OŠ zame nočna mora dolga 8 let. SŠ ne dosti bolje. Zares razcvetela sem se šele v službi, ko sem odkrila, da sem v bistvu daleč boljša v svojem delu, kot vsi drugi.
Potem je šlo le še navzgor, odkrit je vzrok mojim težavam in tudi uspehu..

Pri svojih zrelih letih lahko povem, da je biti dislektik težko, saj si vedno drugačen, to pa lahko vodi v različne smeri…
Samo še ena misel: ni nas malo, ki jo imamo, v bistvu je med sorodniku, znanci, poslovnimi partnerji kar nekaj odkritih ali prikritih dislektikov..

Bodite lepo in hvala tistemu, ki je odkril samodejni urejevalnik besedil, da ni bil dislektik mogoče?

🙂 🙂
[/quote]

Madona, zadeve, ki jih opisuješ kot disleksijo, so pri 70 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} folka nekaj povsem normalnega. Študirat, katera roka je leva in desna, kje so ključi, nepismenost, nepoznavanje matematike … Prvič slišim, da se temu reče disleksija. :)))
[/quote]

Me veseli, da te zabavam, no, morda bi si lahko prebral tudi kaj več o tej zanimivi zadevi:
http://www.disleksija.si/

Verjemi, ni dolgočasno ! 🙂

imam disleksijo in diskalkulijo.
V osnovni sem komaj lezla naprej, komaj dvojke, trojke.
Da wem nesposobna, neumna,nič ne razumem, sem poslušala v šoli in temu verjela.
Vpisala sem se 3 letno poklicno, končala z dobrim. Zaposlila sem se in kasneje odprla sp.
Dodatno naredila 2 leti šole zraven, da sem pridobila 5 stopnjo, nadaljevala še študij v svoji smeri pri 25, šele tam so posumili,da nekaj ne štima. Testirat sem se šla in imam potrjeno težjo obliko disleksije in diskalkulije.

Imam 45 let, pa se še vedno mučim s pisanjem, branje na glas je mora, matematika kitajščina, še vedno moram pretehtati katera je leva in katera desna roka, stokrat pomisliti kje imam mapo, ključe, copate…

Imam pa tudi svoje podjetje, svojo družino ter otroka z identičnimi težavami. Ja, disleksija je dedna. In ne, dislektiki nismo neumni, le na drugačen način funkcionirajo miselni procesi. Zato pogosto veljamo za čudake in nesposobne, ker vidimo svet zunaj okvirjev.

Potrebujejo dislektiki odločbe? Da! Le tako so lahko vsaj približno enakovredni ostalim in lahko dosežejo primerljive rezultate. Osebno je bila OŠ zame nočna mora dolga 8 let. SŠ ne dosti bolje. Zares razcvetela sem se šele v službi, ko sem odkrila, da sem v bistvu daleč boljša v svojem delu, kot vsi drugi.
Potem je šlo le še navzgor, odkrit je vzrok mojim težavam in tudi uspehu..

Pri svojih zrelih letih lahko povem, da je biti dislektik težko, saj si vedno drugačen, to pa lahko vodi v različne smeri…
Samo še ena misel: ni nas malo, ki jo imamo, v bistvu je med sorodniku, znanci, poslovnimi partnerji kar nekaj odkritih ali prikritih dislektikov..

Bodite lepo in hvala tistemu, ki je odkril samodejni urejevalnik besedil, da ni bil dislektik mogoče?

🙂 🙂
[/quote]

Hvala za tvj komentar.
Zanima pa me, s cim se ukvarjas? Kaj je tvoj poklic, kaj delas?
Pravis, da imas svoje podjetje. Kako ti pa gredo potem finance, denar? Kako s pogodbami? Mislim, tudi ce tvoje delo ni vezano nabranje in pisanje, je tudi kje kaksna pogodba za podpisat, racun, ponudba za izdat in podobno.
[/quote]

Izdelujemo tekstilne izdelke širokega spektra.
🙂

Čeprav imam disleksijo nisem nepismena, veš, enako s poslovanjem, ter financami.
Čisto vse zmoremo, le nekoliko drugače in kanček dlje traja. 😀

No, ce vse zmorete in le kancek dlje traja, pa morda ta sistem z 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} kriterijem le ni tako slab in neposten.

Ker je morda zdaj v šoli več in bolj zahtevno branje in pisanje, kot je bilo včasih?

Saj moji berejo in pišejo. Ampak bolj počasno in z več napakami.
Je pa res, da sin s hudo obliko diskeksije nikoli ne bo segel po debeli bukli kar tako.
[/quote]

Kako je potem uspelo Einstinu in Churchiluvse prebrat?
Kako se Gojc in ostali igralci uspejo nauciti tekst, ga je menda treba veckrat prebrat?

Ni moj namen nsramnost, ampak resno sprasujem, kako nekateri lahko opravljajo poklice, ki temeljijo na branju in razumevanju, nekateri pa potrebujejo cel kup olajsav ze samo za osnovno solo. Razumm, da so razlicne stopnje, pa recimo, da sta bila tudi Einstein in Churchil na neki povprecni stopnji.
[/quote]

Običajen dislektik bere, ampak počasneje. Pozna vse črke, ampak znaki mu ne pomenijo nič, zato jih predeluje v besede na bolj kompliciran način in zato bere počasneje in pri tem porabi več energije od običajnih bralcev. Pri področjih, ki dislektikom ležijo, si pomagajo na svoj izkustveni način, s slikami, če so zraven, z intuicijo. Mojemu sinu ni problem predelati debelo računalniško knjigo z drobnim tiskom in se naučiti določenega programskega jezika, velik problem pa mu je prebrati in razumeti eno stran leposlovne knjige za domače branje. To mu vzame ogromno energije, tehnične knjige pa prebira in gleda v prostem času. Slovnični testi mu niso problem, te piše 4 ali 5, problem pa so šolske naloge pri slovenščini. Sliko tehničnih naprav samo enkrat pogleda in zna postopek opisati do podrobnosti. Problem pa se mu je naučiti književnost, ker mu tisti podatki ne pomenijo nič.

Nekaterim se zdi problem, kako se bo dislektik znašel v službi. Meni se to ne zdi noben problem, če si dislektik poišče službo na področju, ki mu leži.

Kako je potem uspelo Einstinu in Churchiluvse prebrat?
Kako se Gojc in ostali igralci uspejo nauciti tekst, ga je menda treba veckrat prebrat?

Ni moj namen nsramnost, ampak resno sprasujem, kako nekateri lahko opravljajo poklice, ki temeljijo na branju in razumevanju, nekateri pa potrebujejo cel kup olajsav ze samo za osnovno solo. Razumm, da so razlicne stopnje, pa recimo, da sta bila tudi Einstein in Churchil na neki povprecni stopnji.
[/quote]

Običajen dislektik bere, ampak počasneje. Pozna vse črke, ampak znaki mu ne pomenijo nič, zato jih predeluje v besede na bolj kompliciran način in zato bere počasneje in pri tem porabi več energije od običajnih bralcev. Pri področjih, ki dislektikom ležijo, si pomagajo na svoj izkustveni način, s slikami, če so zraven, z intuicijo. Mojemu sinu ni problem predelati debelo računalniško knjigo z drobnim tiskom in se naučiti določenega programskega jezika, velik problem pa mu je prebrati in razumeti eno stran leposlovne knjige za domače branje. To mu vzame ogromno energije, tehnične knjige pa prebira in gleda v prostem času. Slovnični testi mu niso problem, te piše 4 ali 5, problem pa so šolske naloge pri slovenščini. Sliko tehničnih naprav samo enkrat pogleda in zna postopek opisati do podrobnosti. Problem pa se mu je naučiti književnost, ker mu tisti podatki ne pomenijo nič.

Nekaterim se zdi problem, kako se bo dislektik znašel v službi. Meni se to ne zdi noben problem, če si dislektik poišče službo na področju, ki mu leži.
[/quote]

Moj ni dislektik, pa ima enake težave. Sem in tja mu je kakšna kniževna mojstrovina všeč in se nauči, nekaj si interpretira po svoje in profesorica pravi, da je fajn, da razmišlja in povezuje na svoj način, včina je pa nula, ker mu ti podatki nič ne pomenijo.
Nula na celi črti je umtnostna, ker mu čisto nič ne pomeni. Pa ni dislektik.

Matematika, fizika, kemija, tuji jeziki, to pa raztura, ga zanima, najde logično povezavo.

Madona, zadeve, ki jih opisuješ kot disleksijo, so pri 70 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} folka nekaj povsem normalnega. Študirat, katera roka je leva in desna, kje so ključi, nepismenost, nepoznavanje matematike … Prvič slišim, da se temu reče disleksija. :)))
[/quote]

Me veseli, da te zabavam, no, morda bi si lahko prebral tudi kaj več o tej zanimivi zadevi:
http://www.disleksija.si/

Verjemi, ni dolgočasno ! 🙂
[/quote]

Ne rabim brat, pravim samo, da si ti disleksiji pripisala verjetno milijon zadev, ki z njo nimajo nobene zveze, ampak so značilne za večino ljudi. In to ti govorim kot nedislektik, ki se v tvojem opisu najde. Pa še ogromno drugih ljudi. Nihče ni popoln, to veš? Imamo vse sorte intelektualnih težav in težavic. Vsi, ne samo dislektiki.

Če ti tako praviš…. 😉

Me veseli, da te zabavam, no, morda bi si lahko prebral tudi kaj več o tej zanimivi zadevi:
http://www.disleksija.si/

Verjemi, ni dolgočasno ! 🙂
[/quote]

Ne rabim brat, pravim samo, da si ti disleksiji pripisala verjetno milijon zadev, ki z njo nimajo nobene zveze, ampak so značilne za večino ljudi. In to ti govorim kot nedislektik, ki se v tvojem opisu najde. Pa še ogromno drugih ljudi. Nihče ni popoln, to veš? Imamo vse sorte intelektualnih težav in težavic. Vsi, ne samo dislektiki.
[/quote]

Zato pa so strokovnjaki zato, da ločijo med dislektiki in običajnimi ljudmi, ne pa ene kvazi monovke, kot si ti. Najprej se dobro pouči, drugače pa raje ne pametuj o rečeh, ki jih ne poznaš in se niti ne potrudiš, da bi prebrala link, ki ti ga je ena dala.