Kdo pa pravi, da si dislektiki želijo biti farmacevti? Že takoj vedo, v čem so dobri in kaj jim odgovarja. Problem je, ker zaradi vseh brezveznih predmetov v katere vložijo ogromno truda in jih nikoli ne potrebujejo v življenju, jim zmanjka časa za to v čemur bi bili zares dobri. In to najboljši! Z olajsavami nekaj pridobijo, z zaljenjem primitivnežev pa ne. In ja, v službah so zelo uspešni, saj imajo delavne navade in so se morali v otroštvu in mladosti veliko več truditi od vrstnikov.

A ni za inteligentnega dislektika podaljšanje časa pisanja testov dovolj? Če so samo težave z branjem, znanje pa je?

Prav veliko jih je, pa če orav imajo pomanjkljivo znanje in so fislektiki,jih starši silijo z odločbami v take šole, ki jim niso kos. Na koncu jo skoraj nihče ne zakljiči , odidejo na lažje šole, pa še tam je velik vprašaj. Med tem ostalim sposobnim odžirajo mesta.

Si že kdaj slišala, da se lahko disleksija lahko omili , ko si starejši? Najbrž ne. Ti bi nekoga, ki je v tretjem razredu komaj znal brati in v devetem komaj naredil matematiko, vrgla za smetarja. Kaj pa tisti, ki jim v srednji šoli zalaufa, ko dozorijo in se znajo lotiti zadev uspešno? Moj sin je prilezel do osmega z muko. V petem sem mu jaz brala knjige, v sedmem tudi, v devetem ima štirice na tekočem traku. Od mene le še malo pomoči. Kapiš? Zdaj gre na gimnazijo. Učil se bo več kot ostali, za nižjo oceno.Ampak je navajen. Navajen tudi zajebavanja sošolcev, dokler ni prvega mahnil po nosu. Zdaj je mir.