Koliko nevednosti, polpismenosti in omejenosti se da prebrati v tej in podobnih temah. Prvič, zakaj vaših ” dedkov in babic in tet in stricev” še tistih par dni ne negujete doma. Ker se bojite ponesnaženih modrocev, ker potem gnilih jogijev ne bi več mogli prodati na Bolhi? Ker bi kričanje, ni ga prav veliko saj umirajoči nimajo več nobene moči, motilo sosede, ja kaj bi pa ti rekli o vas … Koliko bi se še dalo povedati o temi, pa nima smisla, ste res preneumni. Res je pa tudi, da je  zdravstveno osebje svojega denarja vredno. O tem pa kje drugje.

Avtorica, ti o paliativi verjetno ne veš kaj dosti, kaj pa če bi vzela kakšno literaturo, pa če bi se s svojo malo pogovorila, kaj jo teži.  Ko si bolan se stanje hitro poslabša, tako fizično kot psihično sploh če si na  kakšni kemoterapiji.

Paliativa v bolnišnici običajno ni zadnjih nekaj let, tudi mesecev verjetno bolj malo.

Paliativa pomeni, da gre za stanje, ki se bo zagotovo slabšalo in vodi v smrt.

Zadnjih nekaj tednov je izjemno težkih.

Upad pomičnosti, skrb zase, pacient postane odvisen v osnovnih potrebah.

Zraven so prisotne res izjemno hude bolečine.

Samo zdravljenje je zaključeno, potrebno pa je lajšanje bolečin, težkega dihanja.

Torej nam ostane protibolečinska terapija.

Lekadoli, Nalgesin, Voltaren, Analgin….in podobni…ne pomagajo.

Pomaga morfoj. Tako pač je.

Pozanimajte se tudi, zakaj pacienti v terminalnem stadiju dobijo Haldol!

Res je. Budnega pacienta, ki bo pogovorljiv, hodil, sam jedel in pil in brez bolečin v tem stadiju ni mogoče imeti.

Ne gre. Ta zadnja faza stanje brez bolečin in budnost, orientiranost, pogovorljivost…ne gresta skupaj.

Odločite se, kaj želite. Spregovoriti s svojcem , se pogovarjati, ko mu bodo bolečine in trpljenje vseeno dopuščale ali stanje z obvladovano bolečino in obvladovanim fizičnim trpljenjem?

Če pa menite, da bo svojec lahko še pomembno dlje živel, ga imejte doma!

Ali pa v bolnišnici povejte, da vam je cilj podaljševanje življenja za vsako ceno!

Dodala bom še samo to – morfini blazno slabo vplivajo na prebavo, na odvajanje.

In posledično k temu sodi tudi preverjanje in ocenjevanje, koliko je ta svojec polulal in pokakal. In če ni dovolj, če ni odvajal blata par dni (kar je zelo pogosto), je potreben tudi klistir.

Ko boste prvič staršu naredili sami klistir in potem počedili za njim, se spet oglasite!

Sicer malce direkt, vendar je vse res, vsajajo se pa tisti, ki še svojih smeti niso sposobni nest v kanto.

paliativa ni zdravljenje. paliativa je lajšanje umiranja.

se mi zdi, da enim to ni čisto jasno.

No ja.  Jaz sem imela starša doma. V bolnico je šel samo takrat, ko mu doma nismo mogli pomagati.

Pa vendar – za bolečine je dobil LEKADOL.  Toliko niso bili strokovni, da bi v računalnik pogledali kaj dobiva za bolečine. Moj seznam zdravil ob sprejemu niso hoteli vzeti.

Dnevno smo bili pri njemu in marsikaj videli. Lahko rečem samo to, da hvala, da vsaj med. sestre kaj prišepnejo.  “Bogovi v belem” ostajajo …

Ni pa to onkologija LJ.

Prav je, da se o takšnih stvareh govori na glas.  Dejstvo je, da se dogajajo res čudne stvari.

Naši svojci v takšnih trenutkih pač ne morejo govoriti in povedati ničesar. In prav je, da jim skupaj omogočimo življenje vsaj brez hudih bolečin.

In moj starš je umrl doma. Mirno. Tako kot je želel in tako kot smo želeli mi.

V kateri bolnišnici pa še je zdravil bližnji? Meni najbolj posrečena, če ni skrivnost? Da vemo, kam ne iti !!

Mi smo imeli babico in dedka doma do konca in oba sta trpela hude muke in bolečine. Dedek je dobival morfij in ni bil priseben, ampak ce smo mu zmanjšali dozo je bil pri sebi ampak je krical od bolecin. Tako, da sem mnenja da se pomaga človeku, da ne rabi trpet taksnih bolecin, ker to ni humano. Itak je pa to obdobje teden pred smrtjo, ko se predpisuje takšne doze.

tvoj nacin komunikacije pove vse o tem oddelku.. lepo prikazes slikovito vse

to je res kar se pise.. sestre krohot na vsaki strani, zelo neprimerno za tako trpece okolje, kjer tako bolni kot svojci dozivijo samo muko.. Sestre se derejo, svojega dela ne opravijo kot je treba, placane pa so za to, da menjajo tudi plenice in vse kar spada zraven. Samo posedati in gledati v luft- no tako gre drzavni denar za kvalitetno strajkanje za pravice. Sami so si izbrali to delo in naj ga se opravijo kot je treba. Vse paciente tako dozirajo, da nimajo nobenega dela.. Kaj vse pa dozirajo se ponoci, pa vedo samo oni tam. Upam, da lahko mirno spijo, ker gre tu za veliko vecje ozadje kot si lahko mislite.. Jemljejo si pravico, da z nekom delajo kar hocejo.. ne vem kako vest imajo ti ljudje, ce jo sploh imajo. Sami bi morali to doziveti na lastni kozi, kako delajo z drugimi.

ko to berem, me spreleti prav mrzlica.. tudi ce so umirajoci, si zasluzijo, da dobijo lepo oskrbo do konca. Vendar za zaprtimi vrati, nikoli ne ves kaj se dogaja..mi je znano, da res tako tam ravnajo s pacienti, ki niso nic krivi.. Upam, da se bo kdo bolj podrobno, morda kak dober novinar, podal v raziskovanje tega problema .

no ko bo vam draga oseba v plenici, ki ni zamenjana, ne bo pila in bo zejna; ne bo mogla pritisnit na gumb, da javi, da rabi pomoc in povrh tega se brez moci da govori- kaj boste rekli, da to ni trpljenje? kateri protibolecinski ukrep bodo sprejeli, da bodo delali tam z nekom kot si zasluzi? ceprav umira…to je nedopustno.

Ne gre. Ta zadnja faza stanje brez bolečin in budnost, orientiranost, pogovorljivost…ne gresta skupaj.

Pri enem od mojih starsev je slo skupaj. Ob 7h zvecer je pojedel vecerjo, malo smo se pogledali televizijo in poklepetali ( bil je doma), potem je zaspal. Ob 4h zjutraj je umrl. Ves cas bolezni  ni niti enkrat potozil, da ga kaj boli.

Zato me zanima, ker vas toliko pise o hudih bolecinah, ali lahko napisete, kaksno vrsto raka so imeli vasi bliznji, ki so imeli bolecine, in kaksno zdravljenje so imeli preden so postali paliativni. Moj oce je imel raka na zelodcu. Imel je operacijo, a niso naredili nic, ker je bil rak ze v celi trebusni votlini, zato po operaciji ni imel ne obsevanja, ne kemoterapije. Dali so mu 3 mesece, zivel je slabe 4 mesece.

Krohotajo pa se sestre res povsod in tudi na drugih oddelkih.

Če bi bile mile jere, bi jih vse tako prizadelo in ne bi mogle gledat umirajočih in z njimi delat.

V tej temi pa res na dalec izstopajo zapisi teoretika zarot z motnjo v duševnem razvoju, najbrz ima nagnjenja k potenciranju lažnivih idej na raznolikih ravneh.

Za vse, ki ste zaskrbljeni, ker laži niste prepoznali in tudi sicer hitro podležete natolcevalcem njegovega kova ali si pac stvari radi predstavlkate po svoje – pomirite se. Tudi ko ljudje zaradi hude situacije moledujejo za konec zivljenja, jim je na voljo le protibolecinska terapija. Vodilo osebja je preprecevanje, lajšanje bolečin, žal pa so na koncu  pogosto ze tako hude, da tudi morfij ne pomaga vec.

Lepo vas prosim. Kaj pa hočete, da človek, ki pride na paliativo (LAJŠANJE BOLEČIN PRED SMRTJO), tam čim dlje preživi?? Za koji klinac bi tam živel dva tedna več mučenja in bolečin? Ker bi vi svojci to želeli?

Jaz zase vem, da bi najrajši, če kdaj pridem na paliativo, da mi takoj prvi dan ruknejo končni šus v žilo. Le kdo od bolnih in trpečih tam si želi podaljševati življenje? Vi, ki nikoli niste izkusili takih bolečin? Saj boste imeli možnost zavrniti vse, kar vam bodo želeli dati, brez skrbi. Lahko boste trpljenje spravili na višji nivo samozavedanja in osebnostne rasti, vam ne bo nihče branil.

Delala na paliativi. Po dveh letih dala odpoved. A si predstavljate, kako je delat z bolniki ki te čisto vsakič prosijo, da se jih usmiliš, da jim daš večji odmerek. Čisto vsak te prosi, da hoče umret, zaspati in se več ne zbudit ker vsakič ko se zbudi, čuti hude bolečine in ve da trpljenja še ni konec. Pred svojci jih je veliko tiho, vedo da svojci nočejo tega slišat, da je to tabu tema. Pacienti so me spraševali, kaj hudega so mi naredili, da se jih nočem usmilit, naj dam samo malo več te mešanice, da bo že konec tega. In to vedno znova, vsak dan posebej, ko veš, da tega ne smeš narediti, veš pa tudi da bi bilo to edino humano. Vsi tisti, ki menite, da nalašč ljudi ubijamo, pridite sem delat vsaj kak mesec. In mi naštejte ljudi, ki si tam nočejo umreti čim prej. Jih ni! Kljub temu sestre delamo po navodilih, podaljšujemo trpljenje. In zato sem dala odpoved. Ker se tam agonija podaljšuje namesto da se bi jo skrajšalo. Nisem mogla prenesti več tistih prošenj, rotenja, bolečin, brezizhodnosti.

Spoštovana!

Tisti, ki smo oddelek doživeli, vemo. Kritike tukaj pišejo taki, ki se jim ne sanja in tisti, ki si dnevno iščejo iztočnice za pljuvanje po vsaki stvari, ki ji sami niso kos. Na njihove komentarje se nima smisla veliko ozirati.
Ne, ne vedo, kaj pomeni biti seznanjen z dejstvom, da boš umrl v kratkem, morda kar na oddelku, odvisen od pomoči osebja za vsako samoumevno dejanje, od hranjenja do izločanja in vse vmes, ko lahko samo še z očmi poveš, da te neznosno boli, da se dušiš, da razpadaš pri živem telesu in pri polni zavesti, ko morfij popušča ali bolečina prebija tudi preko odmerjene doze. Ti pa ne smeš dati več, kot je napisano.
Oči prosijo, roke se sklepajo v prošnjo, v postelji leži ena sama utelešena prošnja po končanju trpljenja, ki ima le še zelo malo skupnega s človekom, kot si se nekoč poznal.
Povrhu daleč proč od svojcev, s katerimi bi rad izmenjal še zadnje misli pred slovesom. Ko ostanete le še vi, da umirajoči z vami doživi zadnji poskus komunikacije, ta pa je le še prošnja, da se muke končajo.
Delati na paliativi je nadčloveški napor. Ne zaradi umivanja izločkov in gledanja umiranja, temveč zaradi nemoči, ker veš, da ne moreš storiti ničesar več, da bi bilo lažje.
Kdor ni poskusil, naj raje molči. Morda bo nekoč prišel do tega, da bo mu le molk še preostal in takrat bo prosil za vsako iskrico naklonjenosti, ki jo bo še zmožen zaznati.

Hvala vam za dve leti, ki ste jih posvetili vsem pomoči potrebnim!

Točno tako kot pišejo Tiparezavij, medicinska sestra in Pupa … če ste se slučajno znašli na tem forumu, se oprite na takšne komentatorje. Tu je veliko blodenj, gre za avtorje, ki bi rabili ustrezno pomoč, namesto tega pa delajo škodo, kjer jo pač lahko – na spletu. Tu je namreč edini prostor, kjer lako dobijo vsaj malce pozornosti. 

Hvala vsem srčnim ljudem za požrtvovalno delo na paliativnem oddelku. Ostali pa prosim vas, bolje, da se vzržite, ker se ne zavedate, kako zelo nespoštljive so vaše besede.

Kaj se prituzujes.Imela bi tasco doma, v svoji hisi, po moznosti z malimi otroci….pa da te vidim potem…pri nas je moj oci umiral doma, v takih bolecinah, kjub morfiju, da imamo za vedno travme. Prav zdaj tako znanec, 14d se ga je slisalo obcasno kricati iz hise po ulici, doma pa 2 predsolska otroka …fajn a ne…da ne govorim kaj vse in kje vse gre ven iz bolnika, tudi blato znajo bruhat oz da si bolje predsravljate, drek ..ti kot partner to cistis, zraven hendlas male otroke…upam da me ta rec ne doleti ce me ze mora naj me cimkasneje, da si, ko bo jasno da resitve ni, dam metek v celo ali karkoli drugega.

Ko je jasno, da ni rešitve, da je vse, kar te čaka samo še trpljenje, muke in smrt, bi morala biti na voljo evtanazija. Jaz zdaj podpišem, da mi jo dajo takrat, ko bom hotela. Za 40 kilsko žival je cena take injekcije 30 €. Nobene živali ne pustijo, da trpi nemogoče muke, ampak jo lastniki iz usmiljenja evtanazirajo.

Za ljudi usmiljenja ni, ker imamo cerkveno kliko in nekatere zdravnike, ki se šlepajo na to, da baje življenja ne smejo skrajševati. Tudi če prosiš, da ti ga skrajšajo. Ne, treba je trpeti grozljive muke do samega bridkega konca, odrešitve za človeka ni. In potem imaš še “svojce”, ki ponorijo, zakaj so bolniki neodzivni, ko pridejo na paliativo. Da je možnost, da jim predčasno skrajšujejo življenja. Če bi kdo to res tam počel, bi si kvečjemu zaslužil medaljo! Upam, da je tam kaj osebja, ki človeku z grozljivimi bolečinami dajo kak večji odmerek, da mu skrajšajo muke. Jaz bi si vsekakor tega želela zase. In veste kaj? Vsak bi si.

Prosim, da se nekateri poglobite v namen paliative. In ne, to ni reset telesa na starost 15 let.

Kruta realnost!

Resno mislim!

Potem je najbolje iti do veterinarja in pri njemu kupiti “inekcijo odrešitve”?

Življenje je sveto, samo ne za ceno grozovitih muk umiranja.

Zakaj je potrebno toliko trpljenja na tem svetu? 😭