Partnerjev otrok oz bivsa zena
Jaz pa mislim, da predvsem med njima; torej tvojim partnetnerjem in bivšo ženo, odnos še ni popolnoma in pravilno razrešen. namreč, sama sem bila v podobnem položaju, …ona podzavestno ali zavestno krivi tebe za nastali položaj. Ne more drugače, ker jo on sploh ne sliši…ti pa očitno jo,… ker te boli, ker si pisala, ..ker si v stiski… Torej se bo moral predvsem tvoj partner pogovoriti z njo in to mirno in odkrito,…o vseh čustvih…tudi o njenem razočaranju nad njim…in predvsem jo bo moral slišati. Ker dokler jo ne bo res slišal, do tedaj bo ona to “sporočala” tebi (in preko otroka je najlažje…tako postane otrok sredstvo in ne oseba ne da bi se tega vpleteni zavedali), ki pa pri vsej zadevi res nimaš nič. Razumem tvojo stisko, ki pa ni samo stiska zaradi otroka, ampak, tako se mi zdi, se predvsem počutiš ujeta v nek primež (med njiju, njun konflikt)…. Torej…bivšo ženo lahko umiri samo on…da sprejme vso odgovornost,…da se odkrito pogovori… Sicer boš te čudne občutke nosila ti. Ne pusti tega! Kljub temu, da imaš partnerja rada. To te bo najedalo, lahko izgubiš samo sebe,,. On mora prevzeti svoj del odgovornosti glede odnosa z bivšo ženo, pa ne gre samo za alimente in obiske, gre za njun odnos, ki je bil prekinjen…itd…. Vsem želim veliko potrplejenja, modrosti….pri nas se problema ni dalo rešiti, ker se on za reševanje ni odločil, jaz pa si nisem več želela in zmogla živet tako.
Kako to misliš, da ima partner Hruško, njegova bivša pa nikogar in se naj zato razume, da se oklepa otroka??? Hmm…. Otroj je otrok, pa če imaš partnerja ali ne. Starševska čustva so menda čisto nekaj drugega ali pač??? Meni je to jasno, pa nimam otrok…….
LP
Mogoče pa je problem v nerazumevanju tematike oz. težav mame prav v tem, da nekatere nimate svojega otroka. Verjemite, takrat se marsikateri pogled na to spremeni.
Dostikrat se s prijateljicami pogovarjamo o tem, kak odnos smo imele do otrok partnerjev iz bivše zveze. Pa čeprav smo se trudile ustreč otroku, partnerju, se v vlogo mame nikoli nismo znale postavit.
Hruška, veseli me, da se trudiš, vendar se mogoče trudiš preveč in s tem ogrožaš mamo in njeno vlogo pri otroku. Na kar mama reagira tako, kot si opisala.
Ker s partnerjem verjetno živita v zadovoljnem razmerju, sta finančno močnejša, sta zadovoljnejša, prijaznejša. Z darilci, oblačili (sama si napisala, da vaju obrne) pač kupujeta, nezavedno ?, njeno simpatijo.
Mama pa jo ima več dni v tednu, ker si jo logično želi imeti, pa vendar je kdaj tudi utrujena, nerazpoložena, hčeri ne more kupit vsega kar si zaželi, jo omejuje, jo vzgaja.
Otrok bo imel vedno le dva starša, mamo in očeta, in onadva se morata sporazumeti kako in kaj.
Tvoj partner bo moral najti način, kako se normalno dogovoriti z bivšo, da ti kot morebitna partnerka do konca ne boš ogrožena.
In tudi kako omejiti tvoj interes po prevzemu materinske vloge, ki ti v tem primeru ne pripada, da ne boš ogrožala mame. Ker to temu otroku nisi. Trdiš, da se tega zavedaš, pa mislim, da se ne.
Ko boš imela svojega otroka, boš že razumela. Pa ni floskula, preverjeno na lastni koži.
Se pa strinjam, nikoli ni enostavno biti v vezi s partnerjem, ki ima otroka od prej. Vsekakor pa lažje, če imaš tudi sam svoje otroke.
Lep pozdrav,
Morebiti Petya, morebiti pa je težava mam tudi v tem, da se ne poglobijo v čustva očetov. Jaz sem v takšnih primerih zelo nevtralna, vsaj poskušam biti, ne more pa nekdo kar apriori trditi, da očetje nimajo vsaj podobnih čustev do otroka, da o željah po bližini ne govorimo. Ne vem, zakaj takšno dislociranje materinskih in očetovskih nagibov in čustev. Solze matere za otrokom so zame povsem enakovredne solzam očeta za otrokom.
Nisem mama in povsem z gotovostjo trdim, da bo moj mož povsem enakovreden starš kot jaz, pa pustimo biološke vidike ob strani. Zame ne obstajajo razlike. Tako kot sta za nastanek potrebna oba spola, sta tudi kasneje potrebna oba starša enakovredno. Jaz vseeno mislim, da ženske v takšnih primerih reagirajo preveč egoistično. Lahko to razumem, strinjati in podpirati tega pa nikakor ne morem.
Imeti partnerja z otrokom iz prejšnjega razmerja sploh ni noben bav bav. Ni lahko na začetku, vendar se da vse rešiti. Samo partner mora to storiti sam in ne prelagati bremena preteklosti na sedanjo sopotnico.
LP
Draga Hruška.
Jaz ti pišem kot mamica leto in pol starega sinčka, ki naju je mož zapustil pred pol leta.
Do minute, ko je odšel, sem bila ženska njegovega življenja. Njabrž si je lagal. Čez noč odšel, otroka neizmerno “ljubi=.
Jaz šest tednov vase nisem spravila grizljaja, še dobro, da sem imela moč za sinčka.
Danes sem v fazi poniževanja, maščevanja, najbolj grdih občutkov.
Ženski, s katero sedaj živi (moja kolegica, njegova sodelavka), je v mojih očeh največja zloba in kriva za propad zakona. Vem, da ni tako.
Lola, tvoj zadnji stavek najbolj drži. 🙂
Partnerja, starša, morata to sama rešit, si oba to želet. Brez dodatnih kompliciranj in obremenjevanj z željami novih partnerjev, ki morajo to dejstvo pač sprejeti.
Tu pa se Hruška, sicer dobronamerno, ampak vseeno pač vtika.
Ko se bosta partnerja sama uspela dogovoriti o vseh podrobnostih nadaljnjega sodelovanja, o redu, vzgoji, stikih, pa se bosta teh dogovorov morala držati in jih spoštovati tudi morebitna nova partnerja staršev.
Lp,
Pa dajte jo pustit na mir!
Hruška prosi za nasvete, najbrž od tistih, ki so v podobni situaciji, potem pa dobi cel kup nasvetov supermam in superžen in superločenk, kako pa kaj!
Hruška, meni se zdi zelo v redu, da se tako trudiš in podpiraš partnerja, tako da ni razpet med tabo in otrokom. Upam, da se bodo odnosi uredili in da bo mala deklica spoznala, da ime 2 super družini in se v obeh dobro počutila.
Držim pesti zate!
Ne vem, če je sploh poanta v tem, da kaj drži in kaj ne. Jaz sem samo mnenja, da se težave rešujejo z dotičnimi in vpletenimi na sprejemljivem nivoju, ki bo vsem v dobro. Torej gre za kompromise.
Meni je čisto normalno, da se ne vtikam v vzgojne prijeme matere otroka, se pa moj partner posvetuje z menoj o vseh njegovih odločitvah, ki se tičejo otroka. Glede na to, da živiva skupaj in sva poročena , se mi to zdi pravilno. Prav tako ima njegova bivša partnerka novega partnerja in tudi z njim otroka. Naš fant ima pač dve družini. Tako v eni kot drugi se trudimo, da funkcioniramo in kar dobro nam gre. Čisto izločiti sedanje partnerje pa tudi ne bi bilo vredu. Sem mnenja, da se partnerje vseeno vključi kolikor sami to želijo. Šele tako izgine občutek odrinjenosti ali nepomembnosti.
Jaz mislim, da se v takšnihsituacijah pokaže nek zrel človeški odnos. Naj povem, da sem s partnerjevo bivšo pila kavo, govorila po telefonu, … brez, da bi ob tem imela v glavi, katera ima lepše noge. ;o))) Vse se da, samo volja mora biti z obeh strani.
Pa naj bo dovolj o tem! Hruški in vsem v podobni situaciji želim, da se stvari unesejo in bo sreča pri hiši.
In prav je tako, da se pogovarjata. Pogovoriti se bo pa moral še s svojo bivšo partnerko. Naj razčistita enkrat za vselej in naj steče normalna komunikacija. Tudi s teboj enkrat, zakaj pa ne.
LP
no, mislim, da nobena ni hotela kaj poseben solit pameti.
Vsaka lahko izhaja iz svojih izkušenj, na Hruški pa je, da se v miru na podlagi raznoraznih mnenj sama odloči, kaj in kako naprej. Resnica ni samo ena oz. iz njenega zornega kota.
Verjamem, da je dovolj zrela, da bo ugotovila, da je rešitev le v sodelovanju vseh vpletenih odraslih, komunikaciji in pa predvsem medsebojnem spoštovanju. Brez občutka, da ena drugo ogrožata.
Otrok jo bo dobro odnesel le v primeru, ko bodo vsi odrasli upoštevali en drugega.
Svojih izkušenj tule ne bom opisovala, jih pa imam, v več vlogah, zato si tudi upam odgovarjat.
Sčasoma bo lažje, zato kaj dosti drugega kot potrpljenje ne preostane.
Lp,
LOLA!
Ko boš imela otroke boš videla, da je mama le mama, ker jih pa nimaš ne moreš niti slutiti kakšna je materinska ljubezen. Brezpogojna.
Navedla ti bom banalen primer: ponoči se boš, če bo seveda potrebno, vstajala zaradi otroka 100 krat (ne bo ti težko), garantiram ti da se mož sigurno ne bo. Oziroma se bo eno noč, več noči zaporedoma pa ne. Kot sem že napisala je to le banalen primer in eden izmed mnogih.
In pri takih primerih kot so ti nastajajo razlike med mamo in očetom.
Ko boš mama boš razumela kaj ti želim sedaj povedati. In boš tudi ti egoistična – garantiram.
Nič ne rečem, samo presenetiti se bom pustila….. ;o))
Kar se pa mojega moža tiče, deset noči v mesecu sigurno ne bo vstal, ker takrat bedi za druge otroke.
Egoizem je pa zame ena takšna slaba karma in se ga zelo izogibam, zato ti garantiram, da ne znam in nočem biti egoistična. Zame je to slaba lastnost, žal. In takšnih mam jaz ne razumem in ne želim razumeti. Vsaj v odnosu z otrokovim očetom ne.
Hvala za tvoje misli!
LP
Na to stran sem naletela čisto po naklučju. Res vas ne razumem Hruška. Moj mož ima iz prvega zakona majhnega fantka. Razumem vaše težave. Probleme, ki zaradi tega nastajajo z možem rešujeva doma, če pa nama ne gre, za nasvet vprašava prijatelje ali starše. Na misel nama ne pride, da bi o tem spraševala tujce na raznih forumih. Res morate biti obupani. Ali vaš partner sploh ve, da to pišete? Ogorčena sem nad vajinim odnosom. Verjamem pa vam, da imate deklico radi. Pazite, da ne boste razočarani, ker se narobe lotevate reševanja problemov.
Želim vam vse dobro.
vrst in načinov preigravanja med bivšimi partnerji z ali brez posredništva otrok je neskončno.
Jaz imam tipa, ki se je s svojo bivšo razšel še predno je mene sploh spoznal. Razlog? Enostavno mu je dopizdilo, da je bil edino on tisti, ki je hodil v službo. Gospe pa je pasalo biti doma, hoditi na kofetke in cigaretke, vsakič ko je načel temo o tem, da bi šla v službo pa je gospa fasala glavobol, gripo, depresijo. Službo je iskala po ključu: samo da me ne doleti ta katastrofa, da me po razgovoru izberejo. Pa so ji 1x ponudili neko honorarno delo, da bi vsaj občasno hodila pomagat pospravljat do 2x na teden po 4 ure za skupaj cca 30 jurčkov na mesec. In je imela to blazno smolo, da je takrat njen mobi dvignil on in se VSE zmenil. Ko pa ji je ves vesel povedal “veselo” novico, je dobila čist histeričen napad, da kaj si misli, da ji tip s čiščenjem teži že cel mesec in da ga ima res že poln kufer, ker kar ne dojame, da nje pucanje ne zanima.
Takrat mu je film počil, pa je spokal in šel.
Od kar sva skupaj vsake toliko časa dobiva klic, da se bo ubila, da hčerka za katero parktično od šolskih potrebščin do cot in ostalih prčkarij in šole v naravi. po vsakem takem klicu potem od male izveva, da so ali odklopili elektriko, plin, telefon, ali mami ne vozi avta …….
seveda ne dopušča, da bi otrok živel pri nama, ga raje muči s svojimi izpadi. Kar se mene tiče meni danes po 5 letih že pošteno dol visi njeno preseravanje in uničevanje otroka. Enostavno ne dovolim, da mi pokvari dan. Sem pa svojemu ob prvi finančni intervenciji za stroške svoje bivše tako popizdila, kot jaz res zelo redko. Sem mu že takrat jasno povedala, da ob naslednji taki štali jaz pokam. Sicer ne kontroliram vsak mesec kam daje denar, toda finančna inšpekcija se pa vsen “zgodi” vsake toliko časa. Za miren spanec.
Seveda gospa bivša še vedno nič ne dela in si honorarca najde zgolj ob priložnostih, ko ji navrati izvršitelj z obvestilom o rubežu.
Tako, to je moja zgodba. Enostavno te ločitvene zgodbe so si tako različne, da sploh nima smisla v naprej obsoditi katerekoli strani. Včasih se ne da niti dogovarjati – pripravljenost na sklepanje kompromisov MORA namereč biti na vseh straneh.
Tako da, moj je zgleden oče, ki redno plačuje preživnino oziroma praktično plačuje vse stroške za tamalo. Tudi vozakanje po dejavnostih načeloma opraviva midva, celo tisto vožnjo (v obe smeri!) 15 km stran koder živi, nama ni problem.
tako da si res premalo povedala o dogajanju, da bi ti lahko dali kakršenkoli uporaben nasvet; začela bi lahko že s tem, da bi povedala KAKO bivša z otrokom manipulira in KAKO odreagiraš TI.
Šele zdaj sem prišla do računalnika, pa vidim, da vaju je Lola in Hruška zmotil moj komentar o tem, kdo ima koga. Tega nisem mislila v posesivnem smislu.
Preprosto se nobena od vaju po mojem občutku ne more postaviti v kožo žene, ki jo je mož zapustil in to z otrokom. Gotovo je Hruškinemu partnerju lažje vozit skozi življenje, ker ga lahko deli s Hruško, kot pa njegovi bivši ženi, ki očitno še ni prebolela in se na novo definirala kot samostojna ženska in nima partnerja. Verjamem, da ji je svetla luč hčerka, obenem pa je ravno hčerka nenehna vez z moškim, zaradi katerega verjetno še vedno trpi. Mislim si, da so ti občutki močnejši, kadar je deklica pri njiju. In kot sem že napisala, so prazniki še prav posebni dnevi, ko smo itak emocionalno našponani in ona bo takrat sama (če sem prav razumela).
Še vedno mislim (sklepam po Hruškinih postih), da jo ona vidi kot eno zoprnico, zaradi katere podoba njihove trojke – Hruška, partner, deklica – ni popolna. In si upam trdit, da ker še ni mama ne more razumet, kako je če to si in to taka kot si nobena ne bi želela bit – osamljena, razočarana, ponižana. Žal moja simpatija potegne na njeno stran in moja moč vživetja je večja, ko gre zanjo (se pravi mamo), četudi očitno ne ravna povsem korektno in razsodno. Upam pa, da bo to čim prej zmogla v dobro otroka in svoje dobro.
Nenni, glede tvojega posta pa mislim, da Hruška ne bi imela nič od kopice odgovorov, ki bi ji pritrjevali v njeni jezi in ogorčenju nad bivšo partnerjevo ženo. Upam, da bo iz postov, ki ji ne kimajo, sposobna razbrat drugačen pogled na stvari in bo sprejela to, da živi v zgodbi, kjer očitno stvari niso rešene in zato verjetno ni kriva samo bivša žena njenega partnerja in da rabi čas in potrpljenje.
Stvari niso nikoli črno bele in prav zanimivo bi bilo slišat plat zgodbe bivše žene Hruškinega partnerja.
Torej,
Tvoj partner je uspel imeti otroka z žensko, ki jo potem zapustil z eno leto staro punčko. Žal tega ne bom nikoli razumela. V mojih očeh so takšni moški nezreli, nesposobni stalne partnerske zveze in se nikoli v življenju zares ne spremenijo. Bodi pazljiva, ker se isto lahko zgodi tebi, zapusti te z eno leto staro punčko in si najde novo bejbo…. kako bi ti v tem primeru reagirala?!!!?
Postopanja njegove bivše ne podpiram, ker je v škodo otroka, jo pa razumem in poskušaj jo tudi ti in pa seveda tvoj dragi.
XXX
Hehe, prav zanimivo je brati poste, kjer ste prakrtično vse takooooooooo razumevajoče do ene nezrele intrigantaske babnice, ki se poslužuje lastnega otroka za sproščanje svojih frustracij.
Zame ni absolutno nobenega opravičila, da otroka šuntaš proti novi partnerki svojega bivšega, sploh pa, če o njej ne veš praktično nič. Razen tega, da je kao zasedla “tvoje mesto”.
Sama da je, uboga ravica? Ja, najbrž res. Ampak to je njen problem, ne pa problem Hruške. Družbo si mora najti vsak sam in mama tega deklice je odrasla oseba, ki to prav dobro ve.
Da še ni prebolela, uboga revica? Ja, verjetno res ne. Ampak za take imamo podporne skupine in psihiatrične usluge, ne pa psihe majhnega otroka in živcev nove očetove partnerke.
Hruška, še vedno mislim, da se mora s tem problemom prvenstveno ukvarjati tvoj partner in se pošteno pomeniti z bivšo glede otroka.
Draga ogorčena !
Nobene nevarnosti ne vidim v tem , da se je hruška obrnila po nasvet na forum. Hvala bogu da ga imamo. Pa veš zakaj ? Ker edino tu si bo razširila obzorje , ker sem pridejo ljudje ki se jim je to že zgodilo. Znanci , prijatelji ??? Le kako naj oni to vedo v kolikor niso sami doživeli .
Več glav več ve , tako je bilo je in bo.
In le zakaj si ogorčena , veš ne dam ti prav.