Imaš prav in verjemi da se je ze neštetokrat poskušal pogovoriti, ampak vedno neuspešno. Mogoče morava res še malo počakati, da jo jeza mine.
lp

Na žalost se strinjam z XXX. Neglede na to, koliko bom prizadela tebe Hruška. Moški, ki lahko zapusti ženo in 1 leto ali manj starega otroka, neglede na situacijo, naj ne bi pričakoval lahkega življenja. Skušaj se sama postaviti v njeno situacijo….
Začneš življenje, si zaljubljen, se na tak ali drugačen način odločiš za otroka, potem pa v 1 letu po rojstvu, ko gre pri večini ljudi tako ali tako vse narobe; od tega, da je otrok blazno velika sprememba, da se vse postavi na glavo, “prifrfuta” neka “blondinka”, ki radre družino, hmmmm
Ne zameri mi, ampak pri takem vprašanju si morala pričakovati tudi take odgovore….
lp, jav

Krtek, lahko se postavim v čustva mame, ki pogreša otroka, ne morem se pa postaviti v čustva ločene ženske, ki namerno šikanira in blati osebo, ki je nič kriva in je ne pozna.

Enako dobro se pa zmorem postaviti tudi v čustva ločenih očetov, ki otroke v enaki meri pogrešajo in si jih želijo.

In se sprašujem, zakaj vse ve, ki kao tako dobro in pronicljivo ter do obisti poznate občutke matere, ne morete razumeti čustev očeta. Hmm…. le zakaj!

LP

torej še en pogled s strani ene bivše.

moj bivši nikoli ne sme priti sam po otroka, da ne bi midva slučajno spregovorila par besed……
moj bivši najini hčerki razen preživnine ne sme dati popolnoma ničesar,
(niti enega žvečilnega ne!), ker imata ona dva sedaj skupnega otroka in mora skrbeti zanj.
pa sredi mesta ustavlja moje prijateljice, in jih sprašuje, če mi moj bivši slučajno še kaj denarja poleg preživnine “na črno” da,….
Jaz pač vsa leta pošteno hodim v službo, ona v nobeni službi ne zdrži mesec dni.
In ko sem sedaj hčerki kupila mobi in je z nove številke poklicala atija, sem še isto noč ob 11.-ih zvečer imela na to številko anonimne klice. – pač preverja s kom se njen (moj bivši) pogovarja.

Očitno so tudi nekatere nove “neprilagojene”……

A misliš, da se moškim to ne dogaja? Da moških ženske ne zapuščajo in odpeljejo majhne otroke? Takrat pa verjetno rečete, si je že zaslužil, a ne??

Mislim, da se sploh ne čudim zakaj je toliko razdorov v družinah, če se pa zmore in hoče samo v eno smer gledati! In to tisto naravnost, za levo ali desno, za katero se je potrebno malce potruditi in manevrirati, je pa pretežko.

Seveda so, posebno tiste, ki mislijo tako kot je Alice zgoraj napisala.

Naj še enkrat povem, da nimam jaz nobene veze z ločitvijo, spoznala sva se šele med ločitvenim postopkom. In tudi ona dobro ve da nisem razlog ločitev. Naj še povem, da sta bila onadva pred poroko par 5 let, in ko sta hotela zaživeti skupaj, sta se morala pod vplivom določenih staršev poročiti. U bistvu sploh nista živela skupaj pred poroko, moje mnenje pa je, da človeka spoznaš šele ko z njim nekaj časa tudi živiš.
Lp

Sej ne govorim da so vse bivše take, kot je bivša od mojega partnerja. in verjamem da se nekatere nove ne znajo prilagodit.
Jaz svojemu partnerju zaupam in mu stojim ob strani. Ne vrtam vanj, ampak mi sam pove kaj in kako je z bivšo. Tudi glede financ sem seznanjena, in ga tudi spodbujam da mali kupiva se kaj.
Ubam da se bo z našo bivšo in vašo novo počasi vse uredilo:)
LP

Hruška, razumem tvojo težavo, moj vtis pa je, da ti – kljub temu, da delaš v vrtcu, kot praviš – ene stvari nisi začutila ali prepoznala. Govoriš o 2,5 let starem otroku. Kako veš, da ga mama ščuva proti tebi? A ti to pove? Najverjetneje ne. Če te ne pozna, težko kaj konkretnega govori o tebi, da bi otrok to razumel in uporabljal proti tebi. Vedeti bi morala, da otroci pri tej starosti (in tudi še pozneje) marsikoga ne sprejmejo, čeprav so z njim veliko bolj pogosto kot ti s to punčko, pa vedno dobri, darežljivi itd.
Nočem razpravljati naprej, ampak mislim, da se s partnerjem ne znajdeta prav dobro v tej situaciji, ne glede na bivšo ženo (ki lahko da je maščevalna, hudobna in ne vem, kaj še). Po mojem morata situacijo dobro premisliti, mož pa se mora z bivšo ženo natančno pogovoriti, drugače bo trpela samo deklica.

Vem da šcuva otroka proti meni, ker mi mala to pove. Npr. ko pride k nama me grdo gleda. Vprašam jo zakaj je tko huda in mi rece- bejž čarovnca. nato ji rečem-ah dej no, sej veš da nisem, pa pravi – ja pa si, k je mami tko rekla. Malo sem bla v šoku, nato sem ji odgovorila- mami se je najbrž samo hecala, a ti mislš da sem čarovnica? Potem se namuza in rec -ne.
To je samo en primer.

Z malo se res dobr razumem in se mamo fino, samo tistih nekaj minut ko pride in je še malo “napumpana” od doma je malo jezna, potem pa je vse ok.

lp

Nekaterim ženskam tukaj gor predlagam, da naj že opustijo ta slovenski mit o cankarjanskih materah. Nekatere matere, ki jih poznam, si naziva MATI ne zaslužijo.

Sama menim, da številu neodgovornih in neodraslih moških približno ustreza število neodgovornih in neodraslih žensk. Tako kot moški lahko tudi ženske odpovedo kot partnerke, oziroma kot matere. Zakaj potem blatite in zaničujete moškega, ki je sposoben presekat patološko vezo. Žensko se v nasprotnem primeri okuje v zvezde.

Če se je oče odločil, da je veza neustrezna, pri tem pa ločitev nima nobene veze s “tanovo”, to še ne pomeni, da je moški direkt nesposoben za vezo. Mora pa tudi ločen oče ostati OČE in tanova mora vedeti, da je v paketu s partnerjem prišel še otrok in povezava z bivšo in da preživnina NI edina povezava z otrokom (stroškovno in čustveno).

Prvenstveno sta seveda bivša partnerja dolžna med seboj urejati razmerja do otroka, toda ne na škodo veze z novimi partnerji. Tako osovražena “tanova” ima vso pravico zoperstaviti se kakršnemukoli šikaniranju. Da bivša šunta otroka, da je tanova čarovnica, je vsekakor nedopustno. V tvojem primeru bi jaz tole kar lepo zignorirala, tvoja vest je glede na pisanje, čista. Otrok bo pa s časoma itak poštekal kdo ga nateguje. Iz mojih izkušenj ti lahko zatrdim, da se splača biti do otroka toleranten. Bivšo pa kar lepo zignoriraj. Včasih je težko kakšno pogoltnit, toda dolgoročno je to investicija v dobri odnos z otrokom.

Hruška!
Kot si že sama razbrala iz teh “navodil” kaj in kako naj bi se prilagajala ti polagam na srce samo eno (ne morem govorit , ker nisem v nobeni vlogi, če pa bi bila v vlogi bivše bi si pa TO ŽELELA),
da bodi dobra in prijazna do punčke!!!
Tvoj partner pa naj se počasi ampak konstruktivno meni s svojo bivšo!!
Želim ti obilo miru in veliko prijaznosti in dobrote do punčke in še naprej ko pridejo vajini otroci na vrsto!!!

Lola praviš “namerno šikanira in blati osebo,…” za take težke besede imamo premalo verodostojnih podatkov, se ti ne zdi? Hruška je v zgodbi pristranska in manjka nam mamina plat vsega skupaj.

Seveda se strinjam, da tako početje, pa naj bo zgolj govorjenje čez bivšo ali pa pravo šikaniranje in blatenje, nikakor ni ok, in na žalost v tem primeru vsak škodi najbolj sebi. Deklica bo, če je temu tako, prej ali slej mami zamerila tovrstno početje. Ženske bi gotovo ravnale najbolj modro, če bi pustile partnerja in novo gospo pri miru. Pa kdo je dovolj moder te vprašam, moški, ki se je zapletel z “napačno” žensko (mislim bivšo), oba, ki nista zmogla ohranit konstruktivne zveze? Če bi bili dovolj modri, se ne bi zapletali z napačnimi in se ne bi ločevali.

Manjka ti razumevanje čustev očeta. Imaš prav, na reveža smo kar nekako pozabili. Ampak tukaj mislim, da preprosto ne moreš imet vsega – izbrat boljše partnerstvo in hkrati modro, prijazno bivšo, ki bo puščala otroka očetu tudi izven dogovorjenih terminov in ne bo težila za materialne reči in bo z razumevanjem in nasmeškom sprejela novo situacijo. Vsaj ne takoj ali pa zelo malo verjetno je, da je tako.

Mislim, da je možak izbral v paketu pluse in minuse, koliko izbire je imela njegova bivša, ne vemo. Nas tudi ni vprašala za mnenje in lahko samo rečemo kakšno svojo Hruški, ta pa bo imela kaj od tega, ali pa ne.

Tukaj velikokrat beremo o mamah, ki imajo majhne otroke, so utrujene, iztirjene, premalo časa zase,… Če prav razumem je bivša v zgodbi ostala sama prav v takem času (mater, toliko večji pes, se ti ne zdi?) Ti povem iz lastne trikratne izkušnje – SRANJE pa HORMONI, pa vse skupaj, moškim tega ni treba predelovat, niso noseči in ne rodijo in ne dojijo in kakor koli obrneš – levji delež, vsaj na začetku zgodbe nosi ženska, kar seveda govori o viharju čustev in vsem tem.

Gotovo so izjeme na moški in ženski strani, vedar veliko več moških lažje zamenja zgodbo, si ustvari novo družino in ohranja bolj ali manj intenzivne in ljubeče stike z otroki iz prejšnjega zakona (seveda so izjeme in pri tem izvzemam očete, ki se levje borijo za svojo pravico in se jim preko CSD-jev gotovo godi krivica). Govorim o očetih, ki še niso slišali za Podos npr. in ki celo nočejo slišat o kakšni preživnini. So tudi pivšmevuhične mame, da ne bo užaljenosti in morda jih ni malo.

Zase lahko rečem, da so v mojem življenju najprej otroci in potem mož. Zato pač mislim, da ne bi zapravila svoje sreče in se šla kakšne zgodbe in postavljala na kocko družine. Za moža ne vem, če pa bi prišlo do česa takega, mu ne bi kratila pravice do otrok po dogovoru, ker otroci imajo pravico do obeh staršev se strinjam.

Še vedno pa ne spreminjam mnenj in občutkov v zvezi s tem, kar sem napisala in tudi to, da očetje v enaki meri pogrešajo in si želijo otroke kot matere,… Ne vem, dopuščam to možnost, vendar običajno nekdo izstopi iz skupnega vlaka in to potegne za sabo tudi vrsto posledic (nikakor ne bi smelo pomeniti šikaniranja, blatenja, kratenja pravic do stiikov in podobnih podlosti), tega, da otoka vidiš občasno in da z njim ne živiš, pa verjetno ne moreš preprečit. Ampak stikov v tem primeru mama ne preprečuje, oporeka pa tistim dnevom okoli praznikov, ki so mimo dogovora, a je zato grozna? Po moje ne.

Zakaj je pa pomembno koliko je bil star otrok, ko sta starša šla narazen? Če bi gledal človek iz takšne perspektive, potem bi lahko itak ostal skupaj do otrokove polnoletnosti, ali pa še dlje. In to ne glede na razlike in nesoglasja med staršama. Ne vem, kako srečna bi pa bila takšna družina??
Ja, najprej se ne smeš ločit, ker je otrok še dojenček in potrebuje veliko nege in nežnosti, potem pride obdobje trme, pa vstop v vrtec, šolo, pa puberteta, vstop v srednjo šolo, fakulteto, … Vedno nas otroci potrebujejo, mar ne? V takšni meri, da bi potem pozabili oz. odmislili sebe in svojo srečo?
Nekje sem prebrala, da za srečo otroka je potrebna tudi sreča staršev.
Če ne gre, pač ne gre. Razlogi za ločitev so stvar posameznika in težko je obsojati nekoga, kjer obeh plati zgodbe ne poznaš. In kje piše, da je bil mož kriv za ločitev?
Kakor koli že. Ločila sta se, sedaj je pač potrebno iz nastale situacije “potegniti” najboljše in to za OTROKA. Čas je tu (verjetno) največji zdravitelj “ran” bivše. Brez pogovora med bivšima partnerjema zagotovo ne bo šlo.

Glejte jaz sem oče tega otroka in mislim, da otrok veliko bolj trpi, če starša živita skupaj in so dan na dan v hiši prepiri, zmerjenja,… Človek potrpi marsikaj za otrokovo dobro, ampak sam sem otrok ločenih staršev in vem, da bi bilo težko živet skupaj v istem gospodinstvu z obema, ker nista za skupaj. Mislim pa, da je bolje it v razvezo prej ko je otrok še majhen in ne razume.

Mama je bila preden sm odšel cele dneve doma, trgovine, nakupi, kavice,… stanovanje zanemarjeno,… Jaz pa cele dneve v službi, potem pa domov k otroku.

lp

no dragi partner;
praviš da si bil prej cele dneve v službi,
ne poveš pa če si tudi sedaj cele dneve v službi.
Se v tem odnosu malo več trudiš, kot si se v odnosu z bivšo ženo?

Tudi moj bivši je bil cele dneve v službi, je klical s poti – pridem, daj jesti na mizo.
Sedaj, pri novi – pa mora biti doma in pomagati.
Kaj hočem vprašati – ali nisi mogoče ti tisti, ki se v prejšnji vezi nisi nič trudil – vso gospodinjstvo pustil na ženinih ramah (ker todelo tako ali tako ni omembe vredno – s strani moških),
sedaj pa se neprimerno bolj trudiš in vlagaš več dela v sam odnos in tudi v skupno delo?

Mala genialka je ta punčka, zato res vsi skupaj pazite, kaj delate.

glej Klavdija!

Kosilo imam v službi prej in zdej, od zdejšnje in od prejšnje nism zahteval ne večerje ne zajtrka, ker si uzamem sam za jest in za sabo tudi pospravim. Mislim pa, da če je ženska cel dan doma, jaz v službi, otrok v vrtcu naj nebi smel bit problem smao za sabo stvari pospravit in oprat cunje.

To mislim, da ni moja naloga če prihajam ob 20 domov grem pa ob 7 uri, edino čez vikende sm malo več doma.

Pozdrav

PARTNER, ne da bi se vtikala v tvoje življenje, ampak kakšna je to služba, če te okupira za cel dan? Si minister, ki misli, da je nezamenljiv? Zakaj se sploh odločiš za otroka, če si lahko z njim samo za konec tedna. To ni nič.

joj, partner, se pa res ne čudim, da ni šlo. Tudi pri nas je bil isti šmorn, on cele dneve v službi, jaz pa cel dan sama z otrokom, gospodinjstvom.. zvečer, ko je dete zaspalo, bi pa še on prišel domov, s svojimi problemi, željami.. Pa kaj le ima lahko stara ali nova partnerka od tebe??
Zaradi takega življenja sem pri nas jaz sama predlagala, da gremo narazen.
Ni mi lahko, pa vseeno lažje, kot pa je bilo prej, ko sem vedela, da bo poleg otroka, še nek velik “otrok” pričakoval kaj od mene.
Če je deklica veliko pri vama, upam, da si vsaj takrat vzameš čas zanjo in je ne prepuščaš le Hruški. Ki ji prav gotovo ni lahko.
Upam, da si boš v dobro vseh privoščil novega otroka s Hruškico šele takrat, ko boš sposoben biti v družinskem življenju tudi dejansko prisoten, ne le imeti posteljo v istem stanovanju.
Zdaj smo pa res že čist zašle, a ne??
Čeprav po drugi strani, bi bilo pa idealno dobit še kako mnenje bivše.. bi bila vsaj slika popolna.
Končni vtis pa čisto drugačen od prvotno predstavljene idealne nove družine in grozne bivše.

Glej, če je privat je težko najti čas za družino. Res pa je , da če človek doma nima urejenih odnosev ostaja v podjetju tudi takrat kadar mu ni nujno.

Sedaj imam za otroka vedno čas in tudi za partnerja in mi ni problem prihajat iz službe prej. Če se vrečaš v urejen dom se vračaš z veseljem.

lp

samo nekaj: ne misli, da otrok ne razume…
mojega partnerja je oče zapustil ravno v tej starosti – še vedno preboleva travme, največ zaradi tega, ker so mislili, da ne razume, kaj se dogaja.
seveda ne – razumel pa je, da se dogaja nekaj hudega.
ne podcenjuj svoje deklice s tem, da ne razume…

Sveta resnica, tole o pomanjkanju časa….

Danes pa imata verjetno oba s Hruško dopust in na forumu pojasnjujeta kaj in kako?

Mimogrede še to: tako majhnega otroka se da zmanipulirat že z enim samim napačno postavljenim vprašanjem…

Morda pa bi, kot ljubeč očka posegel po kaki knjigi, ki ti bo malo razširila obzorje v zvezi z otroško psihologijo?

Nimava dopusta, imava pač take službe da imava non stop dostop do neta.
Aja, pa midva ne manipulirava z otrokom, in se zavedam da se otroka lahko hitro zavede.
Lp
Ursa

Oba sva v taki službi, da sva skoz na netu, otroku se oba vedno kadar je pri nama posvetiva maksimalno in preživaimo skupni čas kvalitetno.

Problem o katerem se tukaj razpravlja je samo kako dobit otroka od mame za počitnice.

lp