PRABABl
Stran 142, del in 143
“HOJA S HUDIČEM”
Rožmanova “taktika” sodelovanja z italijanskimi okupatorji ter izogibanja javni kritiki ni bila nikakršna izjema med predstavniki katoliške cerkve v okupirani Evropi. S svojim diplomatskim, previdnim ravnanjem je Rožman zgolj posnemal Pij-a XII. ob nacističnih in fašističnih zločinih med drugo svetovno vojno, še zlasti pa pokolov Judov. Na Hrvaškem je katoliška cerkev pod vodstvom zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca javno podpirala Pavelićev režim prav najtežjem, začetnem obdobju, ko je ustaška oblast izvajala svoje najhujše zločine proti Judom in Srbom. Stepinac je šele pozneje zmogel javno obsodbo ustaških pokolov. Cornwell pa celo ocenjuje, da hrvaško cerkveno vodstvo ni nikoli zmoglo pretrgati vezi z režimom, ga obsoditi in izobčiti Pavelića in njegove pajdaše.
Zagovorniki Pij-a XII. trdijo, da je `verjel, da bo s tiho diplomacijo in osebnih posredovanjem rešil več življenj, kot bi jih z javnimi protesti´. Toda medtgem so njegovi podrejeni, ključno s slovenskimi vzoru in z diktatorji, kakršni so bili Mussolini, Hitler, in Pavelić, redno vzdrževali odnose, niso pa zmogli javne obsodbe njihovih zločinov.
Zato ni presenetljivo, če je bil nadvse podoben tudi odnos Rožmana in njegovih duhovnikov do italijanskih okupatorjev, temeljil je na tihem posredovanju iz ozadja, javno pa so Slovence pozivali, naj spoštujejo novi red in se izognejo `zaslepljenosti in kratkovidnosti´ kakor so etiketirali odpor komunistov.
Seveda izbruh partizanskega odpora je zmotil poskuse sožitja, , ki ga je stara slovenska politična elita poskušala vzpostaviti z Italijani, ko se je z njimi sestajala spomladi in poleti 1941.
Takrat se je začel proces, ki se je končal v umazanem spopadu v trikotniku med okupatorjem, njegovimi nekomunističnimi kolaboranti in Osvobodilno fronto.
Nekomunistični Slovenski politiki so skupaj z Italijani mrzlično skušali dojeti, kdo so uporniki in se ogradili do njihove politike takojšnjega oboroženega odpora. Očitno je bil pasivni odpor še največ, na kar so bili pripravljeni skupaj s svojimi ilegalnimi legijmi.
TE so ostajale njihove strankarske `vojske v pripravljenosti, dejansko oboroženih enot pa svojim članom niso dovoljevali ustanavljati. Legije naj bi poskrbele zgolj za najnujnejšo obveščevalno dejavnost ter pripravo oskrbovalnih in rekrutacijskih mehanizmov, ki bi Slovencem pomagali preživeti do pričakovanega prihoda zaveznikov. Za majhen in politično razkosan narod se jim je zdela takšna politika preudarnejša od odkrito sovražnega samomorilskega upora Osvobodilne fronte proti premočnemu sovražniku.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
hhm, … slaba, preudarna politika je bila, ni se jim izšla. Zaveznikov v Sloveniji ni bilo, osvobodili so jo partizani!
Tudi o Pij-u XII. in Pij- XI., se lahko bere veliko novega. Pij-XI, je na hitro umrl leta 1939. Beri knjigo SPLETKE, sem ti jo že enkrat priporočila
Spoštovani MODERATOR!
OPOZORILO, sem prebrala.
Moderator naj kar moj komentar prebere, je ločen od besedila iz knjig, iz katerih sem prepisovala mnoge odstavke.
V POMOČ: .
Zadnje pisanje je iz knjige “HOJA S HUDIČEM”, napisane so tudi številke strani, iz katerih sem pisala.
Avtor je Gregor Kranjc, SIN slovenskih emigrantov. Študiral in doktoriral je v TORONTU. Več podatkov o Kranjcu, je napisano na ovitku knjige.
Vse kar sem pisala, sem tudi napisala iz katere knjige je besedilo.
Mnogo knjig obstaja, z VIRI, opisanih dogodkov.
LP. od
PRABABI
P.s. Včeraj me ni bilo, danes sem prišla semkaj, malo po 16. uri in morala prekiniti. Imam pa, prav s to TEMO, še nekaj vprašanj.
PRABABI, 04.09.2022 ob 23:19
hhm,
Takole pa je zapisano v knjigi “HOJA S HUDIČEM”, avtor, sin SLO-emigrantov.
stran, 153
Po Ehrclihu, so nekateri znotraj Slovenske zaveze ponovno začeli pozivati in tudi major Novak, za oborožene alternative Osvobodilni fronti, ki bi se spopadle z Italijani.
Skromen rezultat takšnih predlogov je bil Štajerski bataljon, slovenska četniška enota, ki je sredi majam1942 odšla iz Ljubljane na svoje operativno ozemlje na Dolenjsko.
Kot se je spominjal eden od njenih ustanovnih članov, Ivan Korošec, je bila enota žalostno majhna in slabo oborožena, saj j štela le enajst vojakov in šest oficirjev.
Korošec se je norčeval, da so demokratične´ stranke vse po vrsti ujetnice raznih strankarskih programov, v katerih je zapisano, da se bodo po vojni prebile v ospredje, vendar pa ne vedo, kako naj prebijejo obdobje okupacije. Vseeno je Novak pred odhodom iz Ljubljane optimistično izjavil, da je njegov bataljon dokaz o pravici naroda do obstoja vojaške silezunaj Osvobodilne fronte´, vendar pa je enoto opozarjal, naj ne napada okupatorja brez potrebe, da bi se izognili narodnim žrtvam. Tudi glede partizanov je Novak naročil, naj jih ne napadajo, vendar pa naj odgovorijo na njihove napade.
Šest tednov se je bataljon predstavljal kot partizanska enota, ki je prišla iz Štajerske (od tod njegovo ime), in je sodeloval s partizani v dveh napadih na Italijane, v Ratežu in pri Zajcu na Gorjancih. Toda to je bila nevarna igra. 27. maja je Osvobodilna fronta razglasila, da bo kaznovala vsakega, ki bo poskušal ustanavljati slovenske oborožene sile zunaj OF.
V začetku julija je bila razkrita resnična identiteta enote. Pred pregonom partizanov in v nemoči, da bi se na podeželju, ki ga je nadzorovala OF, okrepili z novimi borci, se je štajerski bataljon na koncu zatekel k Italijanom.
Ti so njihovo kolaboracijo sprejeli in avgusta 1942 `legalizirali´ nekdanjo četniško vojsko – ki je med tem narasla na 640 mož – ter ji nadeli dokaj zlovešče ime Legija smrti. Enota je imela na vrhuncu 1500 mož.
Najbolj znani so bili po agresivnem preganjanju partizanov na jugovzhodu pokrajine, v Ljubljani pa je Legija smrti organizirala policijske sile, znane po imenu mestna straža.
Toda delovale so le kratek čas, saj so bile že januarja 1943 razpuščene. S prestopom Štajerskega bataljona pod italijansko poveljstvo in z nastankom vaških straž ter njihovo vključitvijo v MVAC se je začela slovenska vojaška kolaboracija z Italijani, kar je povzročilo tudi usoden prelom v slovenskem političnem prostoru.
Zapisano do del strani, 155
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
hhm,
za enkrat dovolj, vzemi v roke knjigo in beri, … avtor je G. Kranjc, ne Saje.
Zanimivo branje, knjiga ima 401 stran
hhm, je tiho, …
Nadaljevala bom s strani 155, “HOJA S HUDIČEM”, tam sem končala, se bo citat pokazal?
hhm,
kdaj boš “PRABABL” popravu v “PRABABI” ??? A je težku popravt ? A je to kdo drug naredu ? Čakam, da popraviš ! Veš jaz nisem PRABABL, sem PRAVABICA.
Zgoraj sem napisala, da bom nadaljevala na strani 155, …
Sem nadaljevala in napisala 155 stran do konca in tudi oddala.
Žal, tega pisanja še ni, ker ga moderator še ni pregledal.
Dva dni sta bila prosta, današnja nedelja je bila lepa sončna. Pa še en kup obveznosti je bilo, veliko se je dogajalo v družinskem krogu.
Imela sem namen, da bom nadaljevala pisati s stran 156, ker posta še ni, ne bom, bom raje kaj drugega, če se mi bo dalo?
PRABABI, 18.09.2022 ob 23:38
hhm,
sm nekej napisala, pa se je nekam zatknil. 🙂
Lahko noč!
hhm,
kaj je sedaj, si na dopustu? Moje že drugo pisanje se še ni pojavilo.
Mogoče pa bereš knjigo “HOJA S HUDIČEM”, je zanimiva, avtor ima več podatkov, kot jih je imel Franček SAJE. Podatke, je povzemal tudi od tujih zgodovinarjev.
Sinoči sem pisala s strani 43 in 44, pisanje se ni pojavilo. Nič kaj lepega ni tam prebrati.
No, no, le potrudi se, pa zbezaj moje pisanje na plan.
hhm, … mik, … sam si si kriv! Kotiček, si mi odprl, … pa sem tukaj.
Na levi strani zgoraj vidim, lahko preberem: PRABABI. 🙂 Sistem MON-a, ima TEMO: registrirano ŠE VEDNO, “PRABABI”, … 🙂 :-), ali tam se pa ne more napisat PRABAL?
Sej lahko vprašam, kanede!
PRABABI, 19.09.2022 ob 21:22
hhm,
kaj je sedaj, si na dopustu? Moje že drugo pisanje se še ni pojavilo.
Mogoče pa bereš knjigo “HOJA S HUDIČEM”, je zanimiva, avtor ima več podatkov, kot jih je imel Franček SAJE. Podatke, je povzemal tudi od tujih zgodovinarjev.
Sinoči sem pisala s strani 43 in 44, pisanje se ni pojavilo. Nič kaj lepega ni tam prebrati.
No, no, le potrudi se, pa zbezaj moje pisanje na plan.
hhm, … mik, … sam si si kriv! Kotiček, si mi odprl, … pa sem tukaj.
Na levi strani zgoraj vidim, lahko preberem: PRABABI. 🙂 Sistem MON-a, ima TEMO: registrirano ŠE VEDNO, “PRABABI”, … 🙂 :-), ali tam se pa ne more napisat PRABAL?
Sej lahko vprašam, kanede!
hhm,
kje se potepaš? Ali se ne da popravit, da bom zopet “PRABABI” ?????
Dej, dej, popravi, veš jaz nisem “PRABABL”, sem “PRABABI” … s kom si me zamenjal??? Aja, napisal si: “da sem jaz, ata tvojega zeta”, hahaha, da se le moreš tako neumno zlagati. Si stručko. 🙂
Zamenjava v Celju, je pa res huda.
Sem še živa, pa tudi smejem se ti. 🙂 🙂 Meni si napisal: leta 2015, to je bilo pred sedmimi leti. A te je skrbelo, ker me ni bilo? Sedaj pa mene skrbi, ko te ni.
Ampak, me pa zanima, zakaj mojih postov ni??? Pisala sem iz knjige avtorja: Grega Kranjc, ki je sin slovenskih emigrantov. Knjiga je prvič izšla v Torontu, leta 2013. Prevedena je bila v slovenščino leta 2014.
Ne vem, saj je pisal o svojih, o slovenskih emigrantov. Zanimiva knjiga, kdor jo hoče brati, naj vpraša Založbo Ciceron: http://www.ciceron.si Klikni, imajo veliko knjig.
PRABABI, 22.09.2022 ob 22:39
hhm,
kje se potepaš? Ali se ne da popravit, da bom zopet “PRABABI” ?????
Dej, dej, popravi, veš jaz nisem “PRABABL”, sem “PRABABI” … s kom si me zamenjal??? Aja, napisal si: “da sem jaz, ata tvojega zeta”, hahaha, da se le moreš tako neumno zlagati. Si stručko. 🙂
Zamenjava v Celju, je pa res huda.
Sem še živa, pa tudi smejem se ti. 🙂 🙂 Meni si napisal: leta 2015, to je bilo pred sedmimi leti. A te je skrbelo, ker me ni bilo? Sedaj pa mene skrbi, ko te ni.
Ampak, me pa zanima, zakaj mojih postov ni??? Pisala sem iz knjige avtorja: Grega Kranjc, ki je sin slovenskih emigrantov. Knjiga je prvič izšla v Torontu, leta 2013. Prevedena je bila v slovenščino leta 2014.
Ne vem, saj je pisal o svojih, o slovenskih emigrantov. Zanimiva knjiga, kdor jo hoče brati, naj vpraša Založbo Ciceron: http://www.ciceron.si Klikni, imajo veliko knjig.
hhm,
si je podaljšal dopust. Imaš prav, dobro se odpočij.
hhm,
se je zgubil.
Tudi mojega pisanja iz knjige: “HOJA S HUDIČEM” še ni! Le zakaj so posti šli, kam že? Upam, da ne v maloro, v koš? Knjiga HOJA, je stara že devet let. Doktor Gregor piše o škofu Gregorju in njegovih, …
hhm,
ja dva Gregorčka. Kot sem dejala, da je knjiga zanimiva, ja, te privlači. V knjigi so navedeni tudi še drugi avtorji.
Tole TEMO, pa hhm še ni popravil, iz PRABABL-a … v PRABABI. 🙂
Se to lahko dela, še ni pojasnil. Čakam.
hhm-a & mik-a, NI !, (mik= njegov stari nick)
Knjiga, “HOJA S HUDIČEM” je bila res hudičeva. Čakam, da pride pisanje na dan? Malo dolgo tole traja.
Tam v obvestilih piše, da lahko zadržijo pisanje, brez pojasnila. . . . . Mogoče je pa to???
Ampak, tam še marsikaj piše. …
hhm,
ampak, ali ti misliš, da ti mene PRABABI, lahko spremeniš v PRABABL-a. Dej napiši, kje je to zapisano, da lahko!? bom morala sama vprašat UREDNIŠTVO MON-a. Da bom na jasnem, preden me odnese gospa s koso. 🙂
… Mojega pisanja s strani 153 in del 155, tudi še NI!
… Mojega pisanja s strani 43 in 44, tudi še NI !
Ja, tudi obiskov na PČ, je malo. Včasih so napisali celo stran TEM ali pa še več.
Zgleda, da je vse na “FEJSBUK” šlo, mogoče? 🙂 Tam pa mene ni, tudi ne bom TJA šla!
hhm, je meni štalco tukaj ustvaril, bom kar tle ostala. Pa še stare teme brala naprej.
Vedno se najdem kje med vrsticami, kako me napadajo. 🙂
hhm,
še malo za tebe. iz knjige “HOJA S HUDIČEM”
Stran 325
SKLEPNI BOJI IN NJIHOVE POSLEDICE, JANUAR 1945 – MAJ 1945
V naši čisti, beli Ljubljani vlada nenavadno ozračje. Običajno prazne ulice so danes polne ljudi. Zbirajo se v majhnih skupinah in se pogovarjajo s pritajenim glasovi. Naši ljudje so zelo zaskrbljeni zaradi govoric, da so mednarodne komunistične brigade, ki korakajo pod imenom Jugoslovanska vojska, da so prišle do Reke in da prodirajo proti Trstu in Ljubljani. Partizani prihajajo s hribov in pred njimi so se prvi begunci že zatekli v Ljubljano.
Franc. P. 4. maj 1945
Z nastopom leta 1945 se je začelo sklepno dejanje okupacije Slovenije. Komaj tri leta in pol so minila, odkar so sile osi prihrumele preko meja Jugoslavije, toda politični zemljevid Slovenije, pa tudi vseh drugih delov države, je komaj š spominjal na tistega iz aprila 1941. Tito, ki je bil pred vojno od vseh preganjan begunec, je imel trden nadzor nad glavnim mestom Beograda in ga utrjeval po vsej Srbiji, Makedoniji, Črni gori in Dalmaciji. Njegova narodnoosvobodilna vojska je odločno krenila v osvobajanje severa Jugoslavije, vključno s slovenskim ozemlji, v Italiji in Avstriji. Predstavniki nekdanje politične elite so bili večinoma v tujini li v skrivališčih, v koliko se niso že prej pridružili Titovim silam. Glavna mesta in transportne poti v Sloveniji so bile še trdno v nemških rokah, toda partizani, kot je zapisal tudi Pernišek, so se s svojih hribov že pomikali proti dolinam. v zadnjih razburkanih petih mesecih druge svetovne vojne je politična polarizacija, ki se je razvijala od prvega dne okupacije, dosegla vrhunec.
Leta 1945 je bila Osvobodilna fronta že povsem druga organizacija. Edvard Kocbek, ki je bil sprva navdušen pristaš oboroženega odpora, se je pozneje strinjal: Osvobodilne fronte prvih dveh let obstoja ni mogoče primerjati z nobenim poznejšim razdobjem. …
Stran, 327
Tolikšna rast je bila v veliki meri posledica vsesplošnega prepričanja med Slovenci, da bodo Nemci to vojno izgubili. v začetku februarja 1945 so Sovjeti napredovali do reke Odre in so bili le še kakih šestdeset kilometrov oddaljeni od Berlina. Na Madžarskem je prišla Rdeča armada do Balatona. Le v Italiji so zavezniki napredovali počasneje; aprila na začetku sklepne spomladanske ofenzive, so bili še vedno pred Bologno, kakšnih tristo kilometrov daleč od Trsta. Pri tem pa so veliki trije na Jaltski konferenci prav tega meseca potrdili skupno stališče, da n Nemci ne bodo sklepali separatnega miru in potrdili za vzhodne kolaborante zlovešč sklep, da bodo po vojni vsi sovjetski državljani vrnjeni v sovjetsko zvezo.
Stran, 328
Ob tem se je Nemčija opotekala v zadnjih izdihljajih, smo bili v vseh državah okupirane Evrope priče istemu pojavu – upornikov v zadnjem trenutku. O tem je pisal tudi Milač: `Ko je postalo očitno, da o Osvobodilna fronta vojaška in politična zmagovalka, je postalo zelo moderno pridružiti se zmagoviti strani. priznati je treba, da je seznam imen posameznikov, skupin in organizacij, ki so se zadnjem letu pridružili OF zelo zveneč.´ ….
hhm,
nadaljujem po straneh, “HOHA S HUDIČEM”
Stran, 331
Za zadnje mesece okupacije Slovenije pa ni značilno le osipanje kolaboracionističnih vrst in naraščanje podpore partizanom, temveč so se zaostrovale tudi ideološke delitve. To se je začutilo že prej, ob prvih in pri domobrancih neuspešnih predlogov amnestije. Morda so nekateri v domobranskih enotah zares dvomili o iskrenosti partizanskih obljub, vendar pa tako množično zavračanje amnestije kaže tudi na njihovo dokaj trdno ideološko disciplino in odločnost. … Izkazali so se ko zapriseženi sovražniki NOV . in od zdaj pa do konca druge svetovne vojne je šlo med njimi resnično le še za spopad za življenje in smrt.
Stran, 332
Morala Bele garde je opazno višja, kljub njihovemu domnevnemu brezupnemu položaju, saj so 100 % kolaboranti.
Stran, 333
Tako so se Domobranci še naprej z ramo ob rami borili z Nemci proti partizanom, čeprav je Rupnik skupaj s svojo ekipo doživel udar Narodnega odbora za Slovenijo, katerega predstavniki so presodili, da je zdaj nastopil primeren trenutek, da pokažejo enotnost z zahodnimi zavezniki. Rupnik je pri njih dokončno izgubil ves ugled, ko je o koncu leta 1944 in na začetku 1945 podprl nemške aretacije, ki so udarile po pripadnikih Narodnega odbora in protipartizanskih sil. Rupnik, ki nikoli ni bil navdušen nad predvojno politično elito, je januarja 1945 pozival domobrance – ki jih je resnično imel za svojo vojsko – naj se uprejo kakršnemukoli `ilegalnemu´ organiziranju: Vsi oficirji, rezervni oficirji in vojaki Slovenskega domobranstva, se morajo zavzeti, da bodo ti elementi, ki spodkopavajo zaupanje Nemcev v domobranske sile, odstranjeni. Zahvalil se je Obergrupnen-führerju SS Rösenerju za boleče, toda nujne aretacije nekaterih nepokornih domobrancev, ki so poskušali vnašati v vojsko nemir pod vplivom komunističnih politikov. Ti elementi se morajo zavedati, da nemške sile, ki so usposobile domobransko vojsko, ne bodo mirno prenašale poskusov zarote proti sebi.
Stran, 334
Kljub aretacijam pa je Narodni odbor nadaljeval s podtalnimi pripravami. 21. februarja 1945 je uradno obnovil Slovensko narodno vojsko (SNV).
Čeprav s tem zgolj na papirju reorganiziral protipartizanske enote, ki so se borile na strani Nemcev, pa je Narodni odbor naivno in optimistično upal, da bodo umetno tvorbo priznali zavezniki.
Te poteze pa niso prav nič ublažile mednarodne izolacije Narodnega odbora. Nova osemindvajset članska začasna enotna jugoslovanska vlada, ki jo je 7. marca 1945 imenoval regentski svet pod pokroviteljstvom Britancev, je učinkovito onemogočila vpliv kralja Petra in nekomunističnih politikov na dogajanje v Jugoslaviji. Le za tri njene politike je veljalo, da niso bili povezani s partizani, in vsi trije so odšli iz vlade še pred koncem leta. Slovenski politiki v izgnanstvu so ostali razdeljeni, nekateri, na primer diplomat Izidor Cankar, pa so se vrnili v Jugoslavijo. Cankar je bil pozneje imenovan za veleposlanika v Grčiji. Drugi so ostali v tujini, med njimi udi Miha Krek, ki je vse do konca vojne deloval imenu Narodnega odbora, potem pa je v Rimu vodil jugoslovansko humanitarno družbo, ki je skrbela za jugoslovanske begunce.
17. aprila 1945, dva tedna pred Hitlerjevem samomoru v bunkerju sredi obleganega Berlina, je Narodni odbor razglasil, da se SNV z generalom Prezljem na čelu, ne bo na strani Nemcev borila proti zavezniškim silam, če bodo te osvobajale Slovenijo.
Toda tako želena bratska invazija zaveznikov je bila zgolj namišljeni produkt njihovega slepega optimizma in gorečega protikomunizma. Tanki osme britanske armade pač niso nikoli prihrumele preko Ljubljanskih vrat. Tudi Rdeča armada ni prišla dlje kot do Prekmurja.
Stran, 335
Naloga Osvobajanje Slovenije je bila povsem v rokah narodnoosvobodilne vojske – kot sestavnega dela zavezniških sil.
Toda Narodni odbor se je samozaverovano poskušal pogajati z Rupnikom in Nemci. 28. aprila 1945 so Rupnika povabili na pogovor z Narodnim odborom v škofijsko palačo, kot posrednik oziroma `priča´ pa je sodeloval tudi škof Rožman. Zahteve so bile nedvoumne:
Rupnik mora odstopiti. vsa Pokrajinska uprava se podredi Narodnemu odboru. Nemci pa morajo domobranskim silam prepustiti vse težko in avtomatsko orožje. V zameno dobijo varen prehod preko Karavank v Avstrijo. Rupnik se je zgražal nad zahtevo, da bi moral odstopiti, trdil je, da Nemci lahko še vedno obvladujejo položaj z aktiviranjem svoje bolj ali manj namišljene gverilske vojske Werwolf, ki naj bi se borila v sovražnikovem zaledju. Namesto odstopa se je Rupnik dva dneva posneje, 30. aprila, z Rösenerjevim soglasjem razglasil vrhovnega poveljnika domobranskih sil. 3. maja pa je v posebni izdaji Slovenskega domobranstva izjavil, da smo končno postali slovenska vojaška tvorba s svojim vodstvom.
Vseeno pa Rupnik ni bil povsem nespravljiv in naj bi istega dne celo organiziral sestanek med Narodnim odborom in Rösenerjem. Nemški poveljnik se je strinjal, da bo toleriral nezakonito delovanje Odbora, pod pogojem, da ta ne bo nastopal brez njegovega privoljenja.
Štiri dni po sestanku v škofijski palači je Narodni odbor Rupnika izigral. Na sestanku v sokolski dvorani na Taboru in v prisotnosti škofa Rožmana se je razglasil za začasni slovenski parlament pod vodstvom Franca Kremžarja, ki je bil nekoč poslanec SLS v jugoslovanskem parlamentu. Naslednje jutro je tudi uredništvo Slovenca končno otreslo servilnost do okupatorja in preko celotne prve strani udarilo z besedilom TABORSKE DEKLARACIJE :
Stran 336
ENOTNA SLOVENIJA VSTANI
Ljubljana, 3. maj. Med zgodovinskim in pomembnim sestankom je bila sinoči z navdušenjem sprejeta naslednja izjava:
SLOVENSKEMU LJUDSTVU!
V smislu Atlantske listine in drugih svečanih izjav demokratičnih zaveznikov o svobodni odločitvi in demokratični ureditvi narodov
NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO
v odločilni in usodni uri za slovenski narod
PROGLAŠA
da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci ustanovljena narodna država Slovenija kot sestavni del demokratične in federativno urejene kraljevine Jugoslavije. …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Še ni konec mešetarije, … lahko greste brati nadaljevanje na strani 336, … kaj še vse piše, … na naslednjih straneh, …
5. maja so se odpravili na Koroško, … Opozarjali Titove sile: Vrnili se bomo, … imamo zagotovila zaveznikov, …
PRABABI, 04.10.2022 ob 18:10
hhm,
še eno vprašanje, … za tebe, …
Zakaj se moje pisanje pojavi `Krepko´, čeprav nisem uporabila znak, “B” ??
Zgoraj sem ga uporabila nazadnje, 19.09.2022, ob 19:48.
No, le popravi, napako, saj te “Krepko” pisanje moti, si že nekajkrat napisal.
Hvala !
hhm,
nisem uporabila znak “B”, pisanje je krepko.
V temi, “Cel svet, …. je pisanje normalno,….
hhm,
Danes je bil Gospodov dan, …
Proba, če je tisk še črn, a so strokovnjaki že popravili ?
Drgač bom pa malo zapela, … ringa ringa raja kužek pa nagaja, ….
in bo zmatran, … nagajivec, jaz bom pa pletilke vzela pa bom si vseeno prste zmigala.
hhm, veš midva se bi imela veliko za pogovorit, … 🙂
bo šlo v koš?
PRABABI, 09.10.2022 ob 19:49
hhm,
Danes je bil Gospodov dan, …
Proba, če je tisk še črn, a so strokovnjaki že popravili ?
Drgač bom pa malo zapela, … ringa ringa raja kužek pa nagaja, ….
in bo zmatran, … nagajivec, jaz bom pa pletilke vzela pa bom si vseeno prste zmigala.
hhm, veš midva se bi imela veliko za pogovorit, … 🙂
bo šlo v koš?
No, tole je šlo skozi, hvala. …
kar sem pa pred tem pisala, je šlo pa v maloro, ne da bi dokončala, pa vseeno tudi za tisto, hvala.
Ja znanost napreduje, ampak šolarji, pa ne bodo delali in se učili na daljavo.
Midva bova pa še malo na daljavo, če se mi bo dalo. … 🙂
Smeh je pol zdravja, …
PRABABI, 07.08.2019 ob 11:25
zakaj se ti “zavedni” slovenci niso pridružili zavednim Slovencem, ki so se uprli okupatorju?
aja, je bilo bolj komot doma čakat, kaj se bo izcimilo iz teh uporov in bi se tik pred koncem vojne priključili pravi strani![/quote]
tvoj stari nick = mik,
pod tem nickom si že mnogokrat napisal, kar si zopet sedaj naflečka. Tudi odgovor si že večkrat dobil, pa ne samo od mene, tudi od drugih!
Aja, takrat tvoja starša še nista imela tebe, zato sta šla oba, lahko v partizane, kanede!?
Tvoja pisarija, … “zakaj, se ti Slovenci niso pridružili uporu, itd., je velika bedarija.
Kam bi šle matere s kopico otrok. Tudi o tem se je že pisalo.
praviš da zgodovino spreminjajo izdajalci.
ne bo čisto držalo, pač pa so jo pisali mnogi vojni dobičkarji, od katerih nekateri partizanov med vojno še videli niso od blizu.
in prav ti so bili najbolj glasni..
[/quote]
Ja, jo spreminjajo, izničujejo upor NOB! Ja, tudi upor tvojih staršev, če sta bila res zavednea Slovenca. Nekam čudno se vedeš, kot otrok partizanskih staršev.
Nisi edini, več jih poznam, ko so sedeli na dveh stolčkih.
Politiko sem začela spremljati, po lojzkovi BURKI, ko se je zgodila pred osamosvojitvijo.
Kdo ga je začel rušiti, je znano! DEMOS je “gagnil”. V dveh letih se je sam razpustil. Kdo ga je zrušil, je tudi znano.
Tudi o dobičkarjih si pisal. Tudi o takih, ki so po `roru´ spuščali metke na partizanem in si pridobili privilegije. Zbudi se!
Toliko pa nisi imel (podomače) jajc, da bi zadevo raziskal , uredil. Tukaj na MON-u pa stokaš. Raje si presedlal, zagovarjaš sedaj tiste, ki so stopili na stran izdajstva z RKC na čelu.
“nik”, hhm, ja sem marsikaj prebrala, pa samo Sajevov BELOGARDIZE, SVET URH – TEFANIJE, tudi PO SLEDOVIH ČRNE ROKE, pa še mnoge druge. Tudi od italijanskih avtorjev.
Ti imajo veliko zapisati, RIM, imajo pred nosom.
Še bi lahko nadaljevala, ampak bom končala. Le komu naj še zaupam, je nekdo zapisal.
Naj počiva v miru.
Ne bom pregledovala, lahko se je kaj zafecljajo. 🙂
Potrudi se in preberi!
na, preberi, mi je skočilo pred nos,
PRABABI, 20.08.2022 ob 22:13
hhm, 01.04.2018 ob 17:54
No, le preberi vse, tudi linke odpri!
[/quote]
:-)))
hhm,
Tema “PRABABI”, je tvoje delo! Kako so se izživljali razni nestrpneži nad menoj, pojdi na 4. stran.
V citatu, pa poglej tvojo privoščljivost.
Sedaj se pa jeziš, če ti kaj pomolim pod nos.
še en štikelc za tebe.
Anonimno 4960, 20.10.2022 ob 07:34
Ni žleht.
Ne, ne, nisem žleht. 🙂 Sem smo toliko kolikor moram biti v obrambo. 🙂 Danes, se že od jutra naprej smejim.
Zjutraj sem že pred zajtrkom v cajtengu brala, da je en hrvaški duhovnik nuno napadu, da je padla na tla in se poškodovala, ljudje so videli in prijavili. Nunca je pa lagala, ni hotela priznati, da jo je grdo napadel, pa še tako grdo po kmečko je klel. 27. dni zapora je dobil. Pol je pa še sosedo napadel, ko je prišla pozno zvečer domov, še davil jo je in tudi grdo zmerjal. Jaz sem pa mislila, da znajo samo kmetje tako po furmansko kleti. Ampak ta duhovnik je mlad, star 43 let. Bil je fajn okajen. Ha ha ha ha, zabava. 🙂 🙂 🙂
Podrobno berite v Slo časopisu, 20.10.2022, linka pa nisem iskala.
Zunaj sonček sije, tudi piha ne. Izkoristite vikend, ampak, v nedeljo pa dobrega predsednika/co obkrožite. Kar bomo izbrali to bomo imeli!
PRABABI, 20.10.2022 ob 16:03
Ne, ne, nisem žleht. 🙂 Sem smo toliko kolikor moram biti v obrambo. 🙂 Danes, se že od jutra naprej smejim.
Zjutraj sem že pred zajtrkom v cajtengu brala, da je en hrvaški duhovnik nuno napadu, da je padla na tla in se poškodovala, ljudje so videli in prijavili. Nunca je pa lagala, ni hotela priznati, da jo je grdo napadel, pa še tako grdo po kmečko je klel. 27. dni zapora je dobil. Pol je pa še sosedo napadel, ko je prišla pozno zvečer domov, še davil jo je in tudi grdo zmerjal. Jaz sem pa mislila, da znajo samo kmetje tako po furmansko kleti. Ampak ta duhovnik je mlad, star 43 let. Bil je fajn okajen. Ha ha ha ha, zabava. 🙂 🙂 🙂
Podrobno berite v Slo časopisu, 20.10.2022, linka pa nisem iskala.
Zunaj sonček sije, tudi piha ne. Izkoristite vikend, ampak, v nedeljo pa dobrega predsednika/co obkrožite. Kar bomo izbrali to bomo imeli!
https://www.dnevnik.si/1042999253/kronika/zapor-za-pijanega-zupnika-ki-je-boksnil-nuno
Evo, link, če ni aktiven, pa v cajtenge poglejte.
V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije, s čestitkami sta ga obeležila tudi predsedniška kandidata.
https://www.dnevnik.si/1042999976/slovenija/v-sloveniji-danes-praznujemo-dan-reformacije
Dolg in lepo zapisan članek.