PRABABl
PRABABI, 31.10.2022 ob 18:17
V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije, s čestitkami sta ga obeležila tudi predsedniška kandidata.
https://www.dnevnik.si/1042999976/slovenija/v-sloveniji-danes-praznujemo-dan-reformacije
Dolg in lepo zapisan članek.
Še več člankov je, le berite še ostale novice.
Tudi Mladine ne zgrešite. … https://www.mladina.si
Nič komentarjev na praznik “Reformacije”, tudi na Revijo Mladina ne! 🙂
V Mladini je članek:
Uvodnik: Primer, Anke Sukič, pa še cel članek se prikaže. Zanimivo branje, pa intervju in še pa še, … je branja!
Jaz sem se že sprehodila po Novicah, izvolite še vi, če želite . . .
https://www.mladina.si . . .
PRABABI, 03.10.2022 ob 19:40
hhm,
nadaljujem po straneh, “HOHA S HUDIČEM”
Stran, 331
Za zadnje mesece okupacije Slovenije pa ni značilno le osipanje kolaboracionističnih vrst in naraščanje podpore partizanom, temveč so se zaostrovale tudi ideološke delitve. To se je začutilo že prej, ob prvih in pri domobrancih neuspešnih predlogov amnestije. Morda so nekateri v domobranskih enotah zares dvomili o iskrenosti partizanskih obljub, vendar pa tako množično zavračanje amnestije kaže tudi na njihovo dokaj trdno ideološko disciplino in odločnost. … Izkazali so se ko zapriseženi sovražniki NOV . in od zdaj pa do konca druge svetovne vojne je šlo med njimi resnično le še za spopad za življenje in smrt.
Stran, 332
Morala Bele garde je opazno višja, kljub njihovemu domnevnemu brezupnemu položaju, saj so 100 % kolaboranti.
Stran, 333
Tako so se Domobranci še naprej z ramo ob rami borili z Nemci proti partizanom, čeprav je Rupnik skupaj s svojo ekipo doživel udar Narodnega odbora za Slovenijo, katerega predstavniki so presodili, da je zdaj nastopil primeren trenutek, da pokažejo enotnost z zahodnimi zavezniki. Rupnik je pri njih dokončno izgubil ves ugled, ko je o koncu leta 1944 in na začetku 1945 podprl nemške aretacije, ki so udarile po pripadnikih Narodnega odbora in protipartizanskih sil. Rupnik, ki nikoli ni bil navdušen nad predvojno politično elito, je januarja 1945 pozival domobrance – ki jih je resnično imel za svojo vojsko – naj se uprejo kakršnemukoli `ilegalnemu´ organiziranju: Vsi oficirji, rezervni oficirji in vojaki Slovenskega domobranstva, se morajo zavzeti, da bodo ti elementi, ki spodkopavajo zaupanje Nemcev v domobranske sile, odstranjeni. Zahvalil se je Obergrupnen-führerju SS Rösenerju za boleče, toda nujne aretacije nekaterih nepokornih domobrancev, ki so poskušali vnašati v vojsko nemir pod vplivom komunističnih politikov. Ti elementi se morajo zavedati, da nemške sile, ki so usposobile domobransko vojsko, ne bodo mirno prenašale poskusov zarote proti sebi.
Stran, 334
Kljub aretacijam pa je Narodni odbor nadaljeval s podtalnimi pripravami. 21. februarja 1945 je uradno obnovil Slovensko narodno vojsko (SNV).
Čeprav s tem zgolj na papirju reorganiziral protipartizanske enote, ki so se borile na strani Nemcev, pa je Narodni odbor naivno in optimistično upal, da bodo umetno tvorbo priznali zavezniki.
Te poteze pa niso prav nič ublažile mednarodne izolacije Narodnega odbora. Nova osemindvajset članska začasna enotna jugoslovanska vlada, ki jo je 7. marca 1945 imenoval regentski svet pod pokroviteljstvom Britancev, je učinkovito onemogočila vpliv kralja Petra in nekomunističnih politikov na dogajanje v Jugoslaviji. Le za tri njene politike je veljalo, da niso bili povezani s partizani, in vsi trije so odšli iz vlade še pred koncem leta. Slovenski politiki v izgnanstvu so ostali razdeljeni, nekateri, na primer diplomat Izidor Cankar, pa so se vrnili v Jugoslavijo. Cankar je bil pozneje imenovan za veleposlanika v Grčiji. Drugi so ostali v tujini, med njimi udi Miha Krek, ki je vse do konca vojne deloval imenu Narodnega odbora, potem pa je v Rimu vodil jugoslovansko humanitarno družbo, ki je skrbela za jugoslovanske begunce.
17. aprila 1945, dva tedna pred Hitlerjevem samomoru v bunkerju sredi obleganega Berlina, je Narodni odbor razglasil, da se SNV z generalom Prezljem na čelu, ne bo na strani Nemcev borila proti zavezniškim silam, če bodo te osvobajale Slovenijo.
Toda tako želena bratska invazija zaveznikov je bila zgolj namišljeni produkt njihovega slepega optimizma in gorečega protikomunizma. Tanki osme britanske armade pač niso nikoli prihrumele preko Ljubljanskih vrat. Tudi Rdeča armada ni prišla dlje kot do Prekmurja.
Stran, 335
Naloga Osvobajanje Slovenije je bila povsem v rokah narodnoosvobodilne vojske – kot sestavnega dela zavezniških sil.
Toda Narodni odbor se je samozaverovano poskušal pogajati z Rupnikom in Nemci. 28. aprila 1945 so Rupnika povabili na pogovor z Narodnim odborom v škofijsko palačo, kot posrednik oziroma `priča´ pa je sodeloval tudi škof Rožman. Zahteve so bile nedvoumne:
Rupnik mora odstopiti. vsa Pokrajinska uprava se podredi Narodnemu odboru. Nemci pa morajo domobranskim silam prepustiti vse težko in avtomatsko orožje. V zameno dobijo varen prehod preko Karavank v Avstrijo. Rupnik se je zgražal nad zahtevo, da bi moral odstopiti, trdil je, da Nemci lahko še vedno obvladujejo položaj z aktiviranjem svoje bolj ali manj namišljene gverilske vojske Werwolf, ki naj bi se borila v sovražnikovem zaledju. Namesto odstopa se je Rupnik dva dneva posneje, 30. aprila, z Rösenerjevim soglasjem razglasil vrhovnega poveljnika domobranskih sil. 3. maja pa je v posebni izdaji Slovenskega domobranstva izjavil, da smo končno postali slovenska vojaška tvorba s svojim vodstvom.
Vseeno pa Rupnik ni bil povsem nespravljiv in naj bi istega dne celo organiziral sestanek med Narodnim odborom in Rösenerjem. Nemški poveljnik se je strinjal, da bo toleriral nezakonito delovanje Odbora, pod pogojem, da ta ne bo nastopal brez njegovega privoljenja.
Štiri dni po sestanku v škofijski palači je Narodni odbor Rupnika izigral. Na sestanku v sokolski dvorani na Taboru in v prisotnosti škofa Rožmana se je razglasil za začasni slovenski parlament pod vodstvom Franca Kremžarja, ki je bil nekoč poslanec SLS v jugoslovanskem parlamentu. Naslednje jutro je tudi uredništvo Slovenca končno otreslo servilnost do okupatorja in preko celotne prve strani udarilo z besedilom TABORSKE DEKLARACIJE :
Stran 336
ENOTNA SLOVENIJA VSTANI
Ljubljana, 3. maj. Med zgodovinskim in pomembnim sestankom je bila sinoči z navdušenjem sprejeta naslednja izjava:
SLOVENSKEMU LJUDSTVU!
V smislu Atlantske listine in drugih svečanih izjav demokratičnih zaveznikov o svobodni odločitvi in demokratični ureditvi narodov
NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO
v odločilni in usodni uri za slovenski narod
PROGLAŠA
da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci ustanovljena narodna država Slovenija kot sestavni del demokratične in federativno urejene kraljevine Jugoslavije. …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Še ni konec mešetarije, … lahko greste brati nadaljevanje na strani 336, … kaj še vse piše, … na naslednjih straneh, …
5. maja so se odpravili na Koroško, … Opozarjali Titove sile: Vrnili se bomo, … imamo zagotovila zaveznikov, …
… MORAM PROBAT, če že vse lavfa, kot bi moralo.
A bo spet črn ???
Še tole obvestilo,
V času “Knjižnega sejma”, nudi Ciceron založba 40 % popust pri nabavi knjig.
tukaj je imate LINK Založbe:
Izberite si kaj. Jaz sem si že.
PRABABI, 23.09.2022 ob 19:02
PRABABI, 22.09.2022 ob 22:39
PRABABI, 19.09.2022 ob 21:22
PRABABI, 18.09.2022 ob 23:38
hhm,
sm nekej napisala, pa se je nekam zatknil. 🙂
Lahko noč!
hhm,
kaj je sedaj, si na dopustu? Moje že drugo pisanje se še ni pojavilo.
Mogoče pa bereš knjigo “HOJA S HUDIČEM”, je zanimiva, avtor ima več podatkov, kot jih je imel Franček SAJE. Podatke, je povzemal tudi od tujih zgodovinarjev.
Sinoči sem pisala s strani 43 in 44, pisanje se ni pojavilo. Nič kaj lepega ni tam prebrati.
No, no, le potrudi se, pa zbezaj moje pisanje na plan.
hhm, … mik, … sam si si kriv! Kotiček, si mi odprl, … pa sem tukaj.
Na levi strani zgoraj vidim, lahko preberem: PRABABI. 🙂 Sistem MON-a, ima TEMO: registrirano ŠE VEDNO, “PRABABI”, … 🙂 :-), ali tam se pa ne more napisat PRABAL?
Sej lahko vprašam, kanede!
hhm,
kje se potepaš? Ali se ne da popravit, da bom zopet “PRABABI” ?????
Dej, dej, popravi, veš jaz nisem “PRABABL”, sem “PRABABI” … s kom si me zamenjal??? Aja, napisal si: “da sem jaz, ata tvojega zeta”, hahaha, da se le moreš tako neumno zlagati. Si stručko. 🙂
Zamenjava v Celju, je pa res huda.
Sem še živa, pa tudi smejem se ti. 🙂 🙂 Meni si napisal: leta 2015, to je bilo pred sedmimi leti. A te je skrbelo, ker me ni bilo? Sedaj pa mene skrbi, ko te ni.
Ampak, me pa zanima, zakaj mojih postov ni??? Pisala sem iz knjige avtorja: Grega Kranjc, ki je sin slovenskih emigrantov. Knjiga je prvič izšla v Torontu, leta 2013. Prevedena je bila v slovenščino leta 2014.
Ne vem, saj je pisal o svojih, o slovenskih emigrantov. Zanimiva knjiga, kdor jo hoče brati, naj vpraša Založbo Ciceron: http://www.ciceron.si Klikni, imajo veliko knjig.
hhm,
si je podaljšal dopust. Imaš prav, dobro se odpočij.
tukaj se LINK odpre, je na 12 strani
Špetirji, 26.11.2022 ob 14:53
🤣😅😂😆😆😆☺☺☺
špetirji,
to je pa čist frišen nick, 🙂 🙂 :-), sem te mogoče zgrešila?
Sem te videla, že 26.11.2022, mal pred polnočjo. Ker pa je vil volilni molk, sem se ga držala.
Mnogi so pa kar klepetali, ja kljub molilnemu molku.
Jaz, sem se pripravila brati, pa ni šlo, vse je migljalo, . . . sem odnehala in šla. 🙂 Drugam, časopise brati, tam je p vse normalno lavfalo.
PRABABI, nisem mogla ali smela brati, kaj je to? Nadgradnja ni delovala in sem šla. Ja, pa še zapela sem si:
“ringa ringa raja, hm ti spet nagaja, . . .”
Ko sem končala brati, sem se vrnila nazaj na MON, je pa vse lavfalo in sem še kar nekaj časa brala, ampak nič pisala.
Danes je pa mir, nič grdega zmerjanja.
Lahko noč!
PRABABI, 25.11.2022 ob 19:24
Še tole obvestilo,
V času “Knjižnega sejma”, nudi Ciceron založba 40 % popust pri nabavi knjig.
tukaj je imate LINK Založbe:
Izberite si kaj. Jaz sem si že.
Jaz sem knjige v treh dneh dobila, pa vikend je bil v mes.
LINK, JE BREZ , “S”
EVO: mi bo uspelo?
Nadaljevanje s 336 strani, HOJA s HUDIČEM
“Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado kot začasni najvišji upravni organ za območje narodne države Slovenije. Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in mir v narodni državi in bo zavarovala slovenske meje. Slovenski domobranci in druge narodne oborožene enote se stavile v službo Narodnemu odboru, že položile vojaško prisego kralju in slovenskemu narodu ter s tem vstopile v slovensko narodno vojsko kot sestavni del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini.
V narodni državi Slovenije bo mogla vsaka stranka po načelih svobode in demokracije razvijati svoje sile in uveljavljati svoja stremljenja. Zato poziva Narodni Odbor za Slovenijo vse stranke, da z njimi sodelujejo in tako omogočijo politično in socialno konsolidacijo slovenskega naroda.
Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence k obči spravi, da ne bodo
skromne in oslabljene narodne sile vezane v notranji borbi, ko jih v tem zgodovinskem trenutku rabimo sproščene in enotne za uresničevanje najvišjih narodnih koristi.
stran 337
Zato vabi partizanske oddelke, da takoj ustavijo vse sovražnosti proti slovenskemu prebivalstvu, da tako preneha strahotno bratomorno krvoprelitje.
Narodni odbor poziva vse Slovence, da v tem odločilnem trenutku ohranijo narodno disciplino, da se vedejo do vseh dostojanstveno in sledijo ukrepom narodne vlade.
Ljubljana, ki postane prvič v zgodovini po zaslugi zmagovitega zavezniškega orožja in naših naporov prestolnica Zedinjene Slovenije, mora biti v vsem vzor narodne zavednosti, politične zrelosti in državljanske discipline.
Zaupajoč v vsemogočnega Boga, ki vodi usodo narodov, in zanašajoč se na podporo velikih demokratičnih zaveznikov, poziva Narodni odbor za Slovenijo vse Slovence k sodelovanju za blagor domovine, k edinosti in k spravi, ker je le s tem zagotovljen obstoj in napredek slovenskega naroda.
Živel kralj Peter II !
Živela federativna Jugoslavija
Živela narodna država Slovenija !
Ljubljana, 3. maj 1945
Številna naivna pričakovanja in zmedeni selektivni spomin protikomunistov in kolaborantov na štiri leta okupacije so prišli na dan ob tej preobrazbi samooklicanega Odbora, kateega člani, nekoč javni in prikriti sovražniki OSVOBODILNE FRONTE, so se zdaj razglasili za “najvišji upravni organ” v `narodni državi Slovenije´ – in za organ, ki se odkrito postavlja na stran zahodnih zaveznikov. V svoji novi vlogi osvoboditeljev – pod vodstvom nikogar drugega kot domobranskega podpolkovnika Franca Krenerja, potem, ko se je Prezelj modro odrekel poveljevanju – naj bi do včeraj najemniška vojska nacistične Nemčije zdaj postala narodna vojska, ki bo prevzela nadzor nad razširjenimi mejami Slovenije.
Taborska deklaracija je pozivala partizane, naj prenehajo z napadi na SNV, kot da bi bili zgolj oni pobudniki bratomorne vojne, ki je zastrupljala narod od leta 1942.
Niti z besedo niso partizanom priznali oboroženega odpora, namesto tega so nejasno zapisali, da je Slovenija osvobojena zahvaljujoč `zmagovitemu zavezniškemu orožju in našim naporom.
Čeprav so se z izjavo zavezali k uresničevanju starih slovenskih sanj o Zedinjeni Sloveniji, ki bo zaobsegla vsa ozemlja,
`na katerih živijo Slovenci´, naj bi Slovenija postala del demokratične preurejene Kraljevine Jugoslavije.
Očitno so torej v nekaterih povojnih emigrantskih krogih povsem neupravičeno trdili, da je Taborska izjava predstavljala razglasitev slovenske neodvisnosti. ki naj bi jo pozneje brezobzirno pokopali Titovi komunisti.
Poznejša emigracija si je taborsko zborovanje povzdignila v ključni trenutek boja proti slovenski komunistični revoluciji.
Toda neposredni vpliv na dogajanje maja 1945 je bil neznaten.
Rösener o deklaraciji ni bil vnaprej obveščen in je reagiral nepričakovano ostro:
razglasil je obsedno stanje in ustavil tisk Slovenca. Urednik Matej Poštovan je bil aretiran in pozneje izpuščen šele ko je posredoval Rupnik. Številni člani Narodnega odbora so se naslednji dve noči skrivali.
Toda Nemci so se na njihovo srečo že umikali iz Slovenije zato je bil Rösener pripravljen na kompromis.
5. maja zjutraj sta skupaj z Rupnikom sklicala še zadnji sestanek v palači Kazine na Kongresnem trgu v Ljubljani. Rösener je prisluhnil zahtevi Odbora, pripravljen je bil razmišljati o izpustitvi zaprtih antikomunistov, ni pa jim hotel izročiti radijske postaje, prav tako pa Odboru ni mogel predati Štajerske, saj tam ni imel pristojnosti.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Konec strani 338
Napisano iz knjige “HOJA S HUDIČEM”, AVTOR , sin slovenskih emigrantskih staršev.
Nadaljevanje stran 339
Napetost med člani Narodnega odbora in Rupnikom je bila očitna. Rupnik je navajal, da je `pozdravil prisotne gospode; toda bilo so kot led, zato ni prišlo do rokovanja. Prihod anglo-ameriških zaveznikov se mi je dozdeval vedno bolj mogoč, moja evakuacija vedno bolj neobhodna. Strinjal se je, da odstopi in Narodnemu odboru prepusti oblast na Ljubljansko pokrajino in Gorenjsko, ki sta mu jih pravkar prepustila Rösener in Rainer. Popoldne se je Rupnik z avtom odpeljal proti Avstriji, s seboj je vzel kakšnih 3000 cigaret in 10.000 lir. Ladislav Bevc se je spominjal, da se Rupnik vse do zadnjega ni hotel odreči nadzora nad domobranskimi silami.
Rupnik je bil torej izgnan. Toda številnim Slovencem, ki so kolaborirali ali pa so se okupatorju vsaj prilagajali o bili v Narodnem odboru ponujeni vplivni položaji. Odbor je prevzel poveljstvo nad domobranskimi silami in enotami Policijskega zbora in številni poveljniki, vključno s Krenerjem, , Vizjakom in Rupnikovem sinom, Leonom Rupnikom so bili nemudoma povišani. K sodelovanju k Narodnem odboru so bili povabljeni številni uradniki Pokrajinske uprave. Člani kulturno-propagandnega oddelka, Jože Osana, je doil naročilo odbora, da napiše novo državno himno. V delovanje odbora so bili vključeni posamezniki, kakršna sta bila nekdanja poslanca SLS Albin Šmajd in Marjan Zajc, ki je bil eden pomembnih organizatorjev protipartizanskih sil. Propagadistična trobila okupatorja in kolaborantov, Slovenec, Jutro in domobranski Za blagor očentjave, so skupaj s svojimi uredniki čez noč zamenjali stran in začeli slaviti zahodne zaveznike kot `brate v orožju´. Kremžar, ki je postal predsednik Narodnega odbora je bil med vojno na primer urednik Domoljuba; čeprav je uredniško politiko v resnici določal okupator, je Osvobodilna fronta Kremžarjevo delovanje obsodila kot kolaboracijo.
Stran 340,
Kakorkoli, oblast Narodnega odbora je trajala zgolj nekaj ur – nekateri člani pa so menili, da jim uradno sploh nikoli ni bila predana -, saj so že istega dne nekaj ur pozneje sklenili, da raje zbežijo. Nekateri elitni člani Odbora so imeli srečo in so se do meje odpeljali z avtomobili. Večina protikomunističnih uradnikov in civilistov, ki so se iz takšnega ali drugačnega razloga tako bali prihoda partizanov, da so se raje odločili za negotovo življenje v izgnanstvu, pa se je v brezglavi beg podala peš.
Med begunci je bil tudi škof Rožman, ki je Ljubljano in svojo škofijo zapustil 5. maja in se z avtom odpeljal do Avstrije. Sledilo mu je več kot dvesto duhovnikov in semeniščnikov. Rožmanova odločitev o odhodu je sprožila polemike, saj je odšel brez papeževega dovoljenja. Zatekel se je v škofovsko palačo v Celovcu, od koder je Svetemu sedežu poskušal pojasniti svojo odločitev v poročilu z datumom 1. avgusta 1945, v katerem se je skliceval na delovanje partizanov in na svojo odgovornost, da poskrbi za duhovne potrebe slovenskih beguncev. Čeprav ni nikoli več dobil formalnega položaja v Cerkvi in tudi ne ad limina dostopa do papeža, je na ogorčenje jugoslovanskih oblasti zadržal škofovski naziv vse do svoje smrti v Clevelandu leta 1959.
Odločitev o množičnem begu je bila razumljiva. Narodni odbor je na papirju sicer napovedoval priključitev slovenskih ozemelj domovini, toda Titova četrta armada, katere del je bil slovenski IX. korpus, je to že uresničevala. Dobila je dirko za Trst´ ga osvojila dan pred novozelandsko 2. divizijo ter s tem napovedala dvojno okupacijo mesta. Hkrati je učinkovito odrezalaPrimorsko divizijo´ Narodnega odbora – sile nekdanje SNVZ – od Ljubljane. Nekateri poveljniki SNVZ so že pred tem vzeli nadzor v svoje roke. 29. aprila je poveljnik l. slovenskega bataljona iz Ajdovščine ukazal, da je treba ustaviti vse tovornjake nemške vojske, ki ki se umikajo iz Slovenije in ji odvzeti vse skrito orožje in opremo, ki bi jim lahko koristila s spopadi s Titovo narodnoosvobodilno vojsko.
5. maja je padla Ajdovščina, ostanki SNVZ, skupaj s četniki in enotami srbskega korpusa prostovoljcev, pa so se predali Britancem v Italiji.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hoja s hudičem, ni bila prijetna.
Tole še spada naprej iz HOJE.
Nadaljevanje s strani 341.
Medtem, ko je bila Primorska že osvobojena, sta 29. hercegovska divizija in VII. korpus NOV od juga in zahoda pritiskala proti Ljubljani. Kočevje je bilo že osvobojeno 4. maja, dan pozneje Rakek in Vrhnika. Partizani so bili le še dvajset kilometrov zahodno od Ljubljane. Novo mesto je padlo 8. maja. Domobranski oddelki skupaj z nekaterimi nemškimi enotami so bili odrezani od prestolnice in so jih partizani uničili v bližini Radeč. Ko so partizanske sile dosegle južna predmestja Ljubljane, je v Slovenski narodni vojski padel eden od prvih ukazov sploh:
priprave na `začasni umik´ na razmeroma varno avstrijsko Koroško. Na predvečer dneva zmage so se pridružili tisočem slovenskih civilistov, ki so se skupaj z nemškimi silam in njihovim zaveznikom valili preko Karavank in ljubeljskim predorom proti severu.
Po nekaj zadnjih spopadih so enote NOV 9. maja zgodaj zjutraj zavzele ljubljansko železniško postajo, nekaj ur pozneje pa so že korakale skozi mestno središče ob navdušenih pozdravov Ljubljančanov. Kot grozeča napoved krvavih dogodkov, ki so šele prihajali, pa je zadnja izdaja časopisa Za blagor očetjave opozarjala Titove sile:`Vrnili se bomo, to je gotovo. Vemo, o čem govorimo, kaj ti imamo zagotovila velikih zavezniških sil. Nekaj več kot dva tedna pozneje so se res vrnili z zagotovili Britancev; vendar ne kot osvoboditelji, …. Tisoči so bežali pred partizanskimi osvoboditelji, toda številni Slovenci, ki Titovemu režimu prav tako , niso bili naklonjeni , so ostali.
stran 343
Titove sile so že 8. maja prodrle do Celovca, da bi zavarovale jugoslovansko ozemeljsko zahtevo po `slovenskem´ delu južne Koroške. Njihova najpomembnejša trenutna naloga je bila okupacija Borovelj ob mostu čez Dravo, ki je zapirala dostop o predmestja Celovca v britansko cono. Tako so 11. maja, tri dni po uradnem koncu vojne v Evropi, še zadnjič združili sile domobranci pod poveljstvom Vuka Rupnika, nemško topništvo in bataljon ruskih kolaborantov ter napadli partizane Bračičeve brigade, ki so se utrdile v Borovljah. Ubitih je bilo sto osemdeset partizanov in le nekaj napadalcev.
Simbolično, prav Bračičeva brigada je bila tista, ki je ubila vodilnega nacističnega uradnika na Štajerskem, Antona Dorfmaistra, zaradi katerega so 12. februarja 1945 Nemci v Frankolovem obesili kakšnih sto ujetnikov. Frankolovski zločin velja za enega najhujših na srhljivem seznamu nacističnih vojnih zločinov v okupirani Sloveniji.
Še:, Stran 375
Mlakar navaja, da je bila večina domobrancev zvesta stališčem katoliške Slovenske ljudske stranke. Prav to, da so bile protipartizanske sile lahko hkrati kolaboracionistične in uporniške, govori o usodni razklanosti slovenske in jugoslovanske ilegale.
Taborskarevolucija´, ki se je zgodila 3. maja 1945, seveda zbledi v primerjavi z epskim bojem številčno slabotnejših partizanov; vseeno pa se vsaj na prvi pogled zdi, da je izpolnila cilj svoje prvotne politike pasivnosti in se izognila prelivanju krvi – da se je torej uspela izogibati nepotrebnim žrtvam, dokler se ni pokazal primeren trenutek´.
Toda zares le na videz. 3. maja 1945 prekrščena slovenska narodna vojska in njeni podporniki, so imeli krvave roke, umazane s krvjo sonarodnjakov. Pomoč, ki jo je protipartizanska opozicija nudila okupatorju, je bila veliko pomembnejša od tistih zadržanih poskusov nasprotovanja. Najpomembnejši je bil njen vojaški prispevek k zatiranju upora Osvobodilne fronte. Poleg preganjanja partizanov in odkrivanja mrež civilne podpore je protipartizanska opozicija varovala slovenske transportne poti in druge ključne infrastrukturne cilje, skrbela je z zaporniški sistem in odigrala pomembno vlogo v nastajanju in širjenju protipartizanske in okupatorju naklonjene protipropagande. Rupnikova uprava se je obrnila proti lastnim državljanom, če so ti zagovarjali nedovoljena politična stališča – večinoma proti komunistom in simpatizerjem OF, vendar pa tudi proti ne dovolj kooperativnim nekomunistom. Skratka, pomemben del nekomunističnega tabora je sprejel okupatorjeva ponujeno roko za skupen nastop na protiboljševiški fronti, v upanju, da bodo tako lažje onemogočili nevarne povzpetnike, ki so ogrožali politiko pasivnosti do okupatorja, s tem pa tudi povojno ureditev Slovenije.
To je bila kolaboracija. Tisto, česar pred vojno nista uspeli dokončati jugoslovanska žandarmerija in tajna policija, so med vojno nadaljevale protipartizanske sile z roko v roki z okupatorjem.
še stavek iz strani: 377
Kolaboracija je postavila Slovence ob bok nacističnemu režimu, ki je zagrešil nekatera najhujša grozodejstva v zgodovini – zločine proti človeštvu, vojne zločine, genocid -, ki so bila hkrati tudi zločin proti samim Slovencem. V obupnih poskusih, da bi opravičili svojo moralno zavrženo odločitev, da se skupaj z okupatorjem obrnejo proti svojemu narodu, so Osvobodilno fronto `raznarodili´ in ji prilepili kolektivno oznako komunistične zaveznice Stalinovega monstruoznega režima.
Emigrantski pisci dejansko zelo redko obravnavajo partizane kot Slovence.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~Predvojni voditelji so, …Taktizirali ves čas okupacije Slovenije, 1941 do 1945.
surogat udbovca, 20.09.2015 ob 22:00
Ne da se mi iskat, kdaj se je prababa oglasu zadnjič. Velikočrkar ali MEŽNAR, se je zadnjič oglasil z nickom DOMOBRANSKO TELE, 24. avgusta 2015. Evo citat njegovega zadnjega posta:
DOMOBRANSKO TELE! 24.08.15 22:52
Vsem razsodnim ljudem je jasno, da ste SdS podrepniki bedaki! Res neverjetno pa je, da ste tako zabiti, da iz sebe xelahte norca in sami sebe prikazujete kot velike bedake! To kr ti bluziš in rigaš se ti nekaj blede kar ti je SdS politkomisar zlagal, sam pa nimaš toliko pameti, da bi zraven mislil! Za vse o ste krivi ravno bedaki iz SdS črede, skupj z Vatikanskimi kriminlci ki ste z vašimi ,vonovi, kofijami, Hildami, Bavčarji, Kordeži uničili čisto vse!!! Podjetja ki so preživela stoletja in bil v dobrem stanju so danes zaradi vaše neverjetne uspešnosti v bankrotu in z njimi vse ostalo z ljudstvom vred! Več takšnim bedakom nima smisla govofit in to imaš tudi napisano v knjivi najboljših poslovnežev pa si preberi namesto da se ukvarjaš in blatiš druge, ki so v primerjavi s takšnimi kot zi ti GENIJI!!! Đeževnik in to res usran si ti in vsi tebi podobni norci in hlapci!!!
________________________________________________________-
Od takrat se ne oglaša več. Tudi prababa ne. Sta namreč ena in ista oseba, kar sem trdil že lani.
Če življenje ne odkrije pokvarjenosti, jo pač mora odkriti smrt.
bimbo, brez para, ni kaj, tudi to se zgodi.
PRABABI, ŠE ŽIVI 🙂
PRABABI, 23.11.2022 ob 19:48
Jaz sem se že sprehodila po Novicah, izvolite še vi, če želite . . .
https://www.mladina.si . . .
proba za citat, …
Jutri bo že nova, Mladina 🙂
hhm, 26.06.2022 ob 14:57
hhm, 26.06.2022 ob 14:55
PRABABI, 25.06.2022 ob 22:20
PRABABI, 25.08.2019 ob 19:29
hhm-mik,
ne bo držalo! Veliko sem brala, te skupine, so rovarile samo na Dolenjskem.
Tudi med vojno ni nihče govoril o teh skupinah, ko o njih, ti nočeš nič slišati.
Izjema je bil Št. Jošt nad Vrhniko in Št.Jošt pri Novem mestu.
Sem se potrudila in napisala sam nekaj. Veliko je napisane, grozni primeri.
Zapisla tudi zato, ker o tem noče nihče nič slišati, nič vedeti. Samo blatijo borce NOB, kamor spadata tudi tvoja starša.
Odkrito, ti pa povem, da ti čedalje manj verjamem!
Sta pa o teh skupinah, zvesto zapisovala, člana KATOLIŠKE AKCIJE, Joško Jakoš in Roza Uhan – Silva, iz Straže 31, pri Novem mestu. Kar nekaj časa so se skrivali in izdajali za partizane.
Ko so jih odkrili, da so TO borci LAŽNEGA ŠTAJERSKEGA BATALJONA, so bežali, se zatekli pod okrilje Italijanov.
Kaplan Šinkar je spremenil belogardistično ime, preje je bil Gorazd in potem je bil Radovan. Iz Jakoševega dnevnika je razvidno:
“Radovan je šel zopet v Novo mesto k Italijanom radi prevoza ranjencev in je dosegel, da jih lahko peljemo v bolnico.
Ta dogovor je dobil že naslednji dan praktičen pomen, kakor je razvidno iz naslednjega italijanskega sporočila.
26. t. m. okrog 11. ure je partizanska patrulja napadla belogardistično patruljo, ki je raziskovala gozd pri Blatnici. Z ročnimi bombami sta bila ranjena dva belogardista. Oba sta bila sprejeta v bolnico. Italijanska vojaška bolnica.
V dveh mesecih so se italijanski okupatorji prepričali , da bodo belogardisti iz Štajerskega bataljona res koristni in zvesti zavezniki v boju proti slovenski partizanski vojski in upornemu slovenskemu ljudstvu. Zato je kaplan Šinkar z belogardističnimi voditelji v Novem mestu
29. julija “dosegel, da so nam Italijani obljubili dati orožje, mi smo jim morali dati spisek fantov”. In čez kak dan je Joško Jakoš z veseljem pripisal v svoj dnevnik. “Od Italijanov smo dobili 30 pušk in dva mitraljeza, šotore in municijo. Napravili smo dobre strelske jarke in je patrizanski vdor v logor nemogoč. Imeli smo sestanek z marešalom (poveljnikom
karabinerske postaje iz Slatnika. Bil sem zraven in nas je zelo stregel,”
Belogardisti pa so italijanskemu okupatorju izročili naslednji seznam svojega moštva:
Ambrožič Franca Martin, roj. 7.10. 1913, Bevke; Bec Janeza, Franc, 11. 10. 1912, Migalica; Barborič Janeza Matija, 24. II. 1908, Jurna vas; . . . . . itd. . . .
Naštetih je 140 članov Lažnega Štajerskega bataljona. Če koga zanima seznam borcev , lahko pogleda na stran 295, 296 in 297 . . . Knjiga BELOGARDIZEM.
Ta seznam “pripadnikov formacije “bela garda”, kakor so Italijani zapisali na vrhu spiska je kot strogo zaupno stvar hranilo poveljstvo italijanskih karabinerjev pri poveljstvu pehotne divizije ISONZO.
Svojim podrejenim odsekom pa je 3. avgusta sporočilo: ” Za navodilo podrejenim oddelkom sporočam, da po divizijskem poveljstvu kroži oddelek okrog 140 belogardistov, ki se bore proti komunističnim tolpam. V pričakovanju posebnih navodil prosim, da poveljnike podrejenih oddelkov previdno obvestite, naj belogardističnih ujetnikov ne streljajo, ampak naj nanje opozore to poveljstvo, ki ima seznam belogardističnih pripadnikov.
Ta spisek belogardistov s citiranim italijanskim sporočilom neovrgljivo dokazuje izdajalski značaj prvega četniškega odreda Mihajlovičeve kraljeve jugoslovanske vojske v Sloveniji.
Zanimiv pa je še v dveh pogledih. Ohranil nam je imena prvih belogardističnih prostovoljcev, ki so se v Štajerskem bataljonu zbrali iz vse Slovenije, kar potrjuje, da ima ta prvi belogardistično-mihajlovičevski oboroženi oddelek vseslovenski značaj. Hkrati pa razkriva vso slabost narodnih izdajalcev, ki so v treh mesecih od 10. maja do 3. avgusta 1942 v vsej Sloveniji zbrali le okrog 140 bojevnikov, medtem ko je slovensko partizansko vojsko v istem času pomnožilo večtisoč prostovoljcev!
———————————————————————-
hhm,
evo še tole, ker lažeš, da domobrancev na Dolenjskem NIKOLI NI BILO.
Ko so jih partizani odkrili, so bežali v zavetje k Italijanom. Dobili so orožje in hrano, tudi dva ranjenca so sprejeli v bolnišnico.
Italijani so svoje postojanke obvestili, da se je k njim zatekel Štajerski bataljon, Italijanom so dali spisek 140 svojih borcev LŠB, povedali, da jih ne smejo napadati.
Lepo počasi preberi in nehaj lagati.
ko boš dokazal, da sem kjerkoli JAZ trdil, da na Dolenjskem ni bilo belogardistov, se ti bom seveda ponižno opravičil, do tedaj pa na TVOJE laži, napisane v očitni pijanosti ne bom več odgovarjal, kar te pa verjetno ne bo preveč motilo, saj se očitno zelo rad pogovarjaš sam s sabo in z belimi miškami …
se opravičujem, mislil sem seveda DOMOBRANCEV …
proba, …
namesto ponižno opravičil, se je skril. … ._)
Sem prišla semkaj v moj kotiček, ampak, odgovora ni.
Tudi “PRABABL”, še ni popravljen, …
Sem se pa nabrala, kaj bo s tega postalo?
Evo, še frišno MLADINO, da bo malo bliže :-), danes se še lahko več bere.
PRABABI, 27.02.2023 ob 23:37
Sem prišla semkaj v moj kotiček, ampak, odgovora ni.
Tudi “PRABABL”, še ni popravljen, …
Sem se pa nabrala, kaj bo s tega postalo?
Evo, še frišno MLADINO, da bo malo bliže :-), danes se še lahko več bere.
PRABABI, 27.02.2023 ob 23:43
OSKARJI — LETOŠNJI
PRABABI, 14.03.2023 ob 16:33
NIKA KOVAČ,
zopet napadena, …
Še mnogo je novega, … vsega se spremljat ne da, 🙂
PRABABI, 16.03.2023 ob 16:26
Še mnogo je novega, … vsega se spremljat ne da, 🙂
No ja,
pa še tole preberi, je zelo staro, če ne bo link aktiven, ga pa popravi, saj znaš, si obljubil, da me boš kaj naučil. Zaradi internirank sem se pojavila na MON-u
https://forum.over.net/forum/tema/nedelo-interniranke-ne-bodo-pozabile-553407
PRABABI, 24.03.2023 ob 00:01
No ja,
pa še tole preberi, je zelo staro, če ne bo link aktiven, ga pa popravi, saj znaš, si obljubil, da me boš kaj naučil. Zaradi internirank sem se pojavila na MON-u
https://forum.over.net/forum/tema/nedelo-interniranke-ne-bodo-pozabile-553407
Ja, ratalo mi je, da je tema aktivna, 🙂 … Vse stare teme, so spremenjene. Mnoge tudi izbrisane.
Mik, je bila na začetku, preimenoval se je v hhm, sedaj se ne pojavlja, ampak jaz mu ne verjamem. Ja, ja leta 1945 se je rodil. Po horoskopu je lahko OVČKA ali pa BIK. 🙂 To sem na prste izračunala, saj je pozneje dejal, da je šla tudi mama v partizane za očetom. Nista se skozi borila, enkrat je ratalo. Napisal je, da se je rodil kot pankrt, ko je bil star tri leta, pa ni bil več pankrt. Napisal je marsikaj, kar veliko sva čvekala. Jaz sem imela tega dovolj, sem odšla z MON-a. Nekdo je poklical, po pol leta, kličejo te, končal. Še danes ne vem kdo je bil, ker so šli klici v maloro. Zapisala si pa številke nisem.
Kot “hhm” je odprl temo PRABABI, na prvi strani te teme, se vidi kako je začel. Spremenil me je še v DECA, mnogo neumnosti mi je natrosili. Pa še nekateri drugi so mu pomagali. Zato mu vračam.
Nato pa me spremenil še v “PRABABL-a”. Noče pa povedat zakaj je to storil. Mislil je, da me ni več. 🙂
Matilda pobira še mlajše od mene. Enkrat me bo odnesla, po vsakega pride. 🙂
Ja, “hhm & mik”, pazi na zdravje. in poboljšaj se. Veš hhm, smeh je pol zdravja, pravijo in jaz se ti smejim. Veš, sem ti že povedala, da pišem samo z imenom PRABABI. Kdaj boš popravil temo nazaj, v PRABABI ? ? ?Ti se pa kar skrivaj.
Lahko noč!