Najbolj na živce mi gre (uporabljajo predvsem komentatorji pri športu) “najizkušenejši”. Groza, da jezik polomiš.
Pa Katanec je lansiral “kapo dol” in vsi bedasto ponavljajo (dobim asociacijo na delavca, ki ponižno mečka kapo v dlaneh, medtem ko prosi za plačilo), prav bi bilo seveda “klobuk dol”.
Potem (zame nasilno) prilagajanje besed za ženski spol, npr. peška, kupka. Jbg, ene besede so univerzalne za oba spola, v slovenščini sicer ponavadi v moškem spolu, ampak tako je. Človek je človek, ne človekinja.
Poslovenjenje (zgoščenka, plošček, sebek), ampak na srečo se niti ne primejo preveč.
Pa razni moderni izrazi, ki jih potem vsi ponavljajo, trajnostna gradnja, krožno gospodarstvo, da ne govorim o pogovornem izrazu “ne pije vode”, ki se je enkrat na tv razvilo celo v “(projekt bo) vodotesen”. Padeš dol.

a ni peška?

Zato res upam, da se kdaj uveljavi izraz “zahlačati” v drugem pomenu = zatlačiti majico za hlače.

Kot dopolnitev:
https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3613997/zahlacati?page=2581&Query=A&AllNoHeadword=A&FilteredDictionaryIds=130&View=2

Nenavadno.
Meni pa vse te besede ne gredo čisto nič na živce, pa tudi nobene druge se ne spomnim.
Knjižna slovenščina, pa tudi zelo specifične besede, se mi zdijo perfektno orodje za natančno izražanje – kar je meni ideal.

Veliko bolj na živce mi gredo pogovorne spakedranke, za katere je težko vedeti kaj točno je avtor z njimi mislil.

PIŠKOT je beseda iz SSKJ…toliko o tem.
Pa nimajo samo italijani BISCOTTO-v, tudi angleži BISKUITS-e pa panbrž še kdo.
[/quote]

Biscuits – izvor iz stare francoščine baje. Dvakrat pečeno (kuhano).
Švabi imajo pa kekse. Tako kot mi 🙂 Izvira pa iz angleške besede cakes. 🙂
Sta pa sinonima – piškoti in piškotarna so na zahodu Slovenije in pa v Ljubljani (italijanski vpliv), na vzhodu in severu (kjer je pač večji vpliv nemščine) so bili keksi in keksarne. Danes pa imaš itak povsod piškotke zahvaljujoč internetu 🙂
https://fran.si/iskanje?View=1&Query=keks

“Izolčani” …za Izolane. 🙈

ne, pečka… iz tega pride tudi pečkato sadje
https://dijaski.net/gradivo/bio_ref_sadje_01

Biscuits – izvor iz stare francoščine baje. Dvakrat pečeno (kuhano).
Švabi imajo pa kekse. Tako kot mi 🙂 Izvira pa iz angleške besede cakes. 🙂
Sta pa sinonima – piškoti in piškotarna so na zahodu Slovenije in pa v Ljubljani (italijanski vpliv), na vzhodu in severu (kjer je pač večji vpliv nemščine) so bili keksi in keksarne. Danes pa imaš itak povsod piškotke zahvaljujoč internetu 🙂
https://fran.si/iskanje?View=1&Query=keks
[/quote]

Nisem še slišala primorca da bi rekel piškot.

Biscuits – izvor iz stare francoščine baje. Dvakrat pečeno (kuhano).
Švabi imajo pa kekse. Tako kot mi 🙂 Izvira pa iz angleške besede cakes. 🙂
Sta pa sinonima – piškoti in piškotarna so na zahodu Slovenije in pa v Ljubljani (italijanski vpliv), na vzhodu in severu (kjer je pač večji vpliv nemščine) so bili keksi in keksarne. Danes pa imaš itak povsod piškotke zahvaljujoč internetu 🙂
https://fran.si/iskanje?View=1&Query=keks
[/quote]

Zelo zanimivo!

Je že prav tak – samodejno je slovnično pravilno.

enako kot naprimer “popolna razprodaja”. Popolna je slovensko in slovnično pravilno – pa balkanizirajo in standardizirajo, amerikanizirajo/anglirajo s “totalna razprodaja” (ag. Total discount npr.).
Ni prav: ker tudi ne moreš direkt prevajat, v stilu” piši kao govoriš”.

Popolna razprodaja je slovnično pravilno.

Drugače mi pa nikakor ne gredo poslovenjene tujke.

Pa naprimer besede: konstrukt, insinuacija; pa produkt, proizvod ( namesto izdelek),

ne, pečka… iz tega pride tudi pečkato sadje
https://dijaski.net/gradivo/bio_ref_sadje_01
[/quote]

Izgleda, da je oboje pravilno: pečka, peška.
Vir: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=pe{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1ka

🙂 V bistvu bi se temu dalo izogniti z uporabo navednic: “vzeti za svoje”, “posvojiti”…
[/quote]

Ne ni res…ponotranjiti je beseda, ki se tice psihologije in pomeni, ponotranjiti custva (recimo ponotranjil je zlorabe v otrostvu, zato je sedaj recimo melanholik).

Je že prav tak – samodejno je slovnično pravilno.

enako kot naprimer “popolna razprodaja”. Popolna je slovensko in slovnično pravilno – pa balkanizirajo in standardizirajo, amerikanizirajo/anglirajo s “totalna razprodaja” (ag. Total discount npr.).
Ni prav: ker tudi ne moreš direkt prevajat, v stilu” piši kao govoriš”.

Popolna razprodaja je slovnično pravilno.

Drugače mi pa nikakor ne gredo poslovenjene tujke.

Pa naprimer besede: konstrukt, insinuacija; pa produkt, proizvod ( namesto izdelek),
[/quote]

“Proizvod” mislim, da ni tujka in tudi ni popolna sopomenka besede “izdelek”. (Oprosti za dlakocepstvo.)

Je že prav tak – samodejno je slovnično pravilno.

enako kot naprimer “popolna razprodaja”. Popolna je slovensko in slovnično pravilno – pa balkanizirajo in standardizirajo, amerikanizirajo/anglirajo s “totalna razprodaja” (ag. Total discount npr.).
Ni prav: ker tudi ne moreš direkt prevajat, v stilu” piši kao govoriš”.

Popolna razprodaja je slovnično pravilno.

Drugače mi pa nikakor ne gredo poslovenjene tujke.

Pa naprimer besede: konstrukt, insinuacija; pa produkt, proizvod ( namesto izdelek),
[/quote]

“Konstrukt” mi je prav ok izraz, nekako onomatopoetičen. “Umetna tvorba” namesto “konstrukt” mi zveni umetno.

No, meni gre na živce nepravilna besedna zveza, ki jo vedno pogosteje slišiš tudi po tv:
“smo jih zmagali” in pa “je zmagal dirko”.

Od knjižnih besed mi je pa totalno mimo aneks – s poudarkom na e-ju.
Pa v zadnjih letih se v šolstvu pojavlja beseda usvojiti. Včasih smo osvajali tudi znanje, zdaj ga pa usvajajo. Spet še ena beseda, ki je postala moderna in jo potem vsi uporabljajo.
Kot beseda trajnostno – trajnostni razvoj. Kaj to sploh pomeni?!?

zategadelj, dosihmal, drevi in podobne stare besede, ki se sicer redko uporabljajo, pa mi vedno, ko nanje naletim, poženejo kri v glavo.
sicer me malce popraskajo predvsem umotvori športnih novinarjev – najraje imam “kolajno”. mater, kr kocine mi gredo pokonci.

Tole z deležniki je tudi meni “kr neki”.
Podobno mi je človeški viri.
Pa tudi izraz posmrtni ostanki. Ta mi je skrajno odbijajoč.

zame je bonbon, ne bombon ipd
in pižama, ne pidžama, piđama ipd
gležnarji, ne gležnjarji – ker si jezik zlomiš
nočka, ne nočko, ker je tista noč in pomanjševalnica je nočka

In kako potem rečeš: Lahko nočka? Ker meni ze zdi bolj prav lahko nočko.

Z ostalim se pa strinjam.

Mislim, da je večini jasno, da je napadalec virus in da se bojujemo proti virusu.

Se strinjam, res pa je tudi, da imamo tako bogat jezik, da za veliko večino tujk, ki so se naselile v besedišče, ni potrebe po poslovenjanju, ker primerni izrazi že obstajajo.

Tiste, ki se začnejo uporabljati množično in jih potem najdeš v vsakem drugem stavku.
Trenutno zavijam z očmi ob “žal” (če ste pozorni, jo nekateri uporabljajo v povsem nelogičnih kontekstih) in ob “priporočam”. Jaaaooo!!!
Malo sta izzveneli “definitivno” in “itak”. V obeh primerih imamo simpatične slovenske izraze. 🙂

Meni gre na živce izgovorjava besed na v (vnuk, vlak, vlada) eni izgovarjajo kot u, pa besede narazen.

Ena taksna je Dobrodosli. Pa ne da mi gre na zivce. Ne vem. Ne sodi v nas slovenski prostor.

Odličen pogovor. Če je kdo opazil.

Naš jezik je res bogat in lep. Meni je lepo poslušati tudi malce bolj “narečne” besede. Ne narečja, samo besede, ki se uporabljajo na različnih koncih Slovenije. Krasne, tako stare, kot nove. Tudi “skrpucanke” so ene lepe… Jezik je živ in če ga poslušaš, živiš z njim. Lepo.