Niste se znorele. Zato vztrajate na kvazi babjih čvekih. Da greste lahko pol ven in iščete šanse za samodokazovanje.

Mož gre lahko zraven, kar ne pomeni, da bo na meni visel… Verjetno bo šel do drugih moških. Otroci do drugih otrok… In punce imamo lahko čvek.

To sm pa jst tud e dostkrat slišala, da je tkole na obiskih mož poleg kot ena senca… sedi tam, posluša, reče bolj malo… da bi pa otroke zamotil, mu pa tud na kraj pameti ne pade…
Razumem avtorico, men bi to tud na živce šlo… Dobivajte se same, če bojo pa une kaj težile, jim pa povejte, zakaj se dobivate le ve…

Kaj pa tebe muči?
(razen, da v ednini ne znaš nikamor)

Mislim, ti pa očitno ne veš, kaj je babji čvek. Tak, da ti da gušt 🙂
Sploh ne gre za to, da greš ven, ampak zato, da preživiš čas s svojo/svojimi PRIJATELJICO in se kvalitetno pogovarjaš, brez motenja (s strani otrok). In ne mi rečt, da če si na družinski zabavi (skupaj z možem in otroki), imaš 2 uri popolnega mira za debato z najboljšo prijateljico? Ne? E, potem pa to ni pravi babji čvek.
Imam precej prijateljic in znank, ki smo vse mamice, pa se dobivamo z in brez otrok. Ko se menimo, lepo vprašamo “s prikolicami ali brez?” (velja za može in otroke) :-))))
In mi je res mimo, da nekatere ne znajo več imeti babji čvek, brez da jih nekdo drži za krilo. Sej ne gre za to, da bi kaj skrival (pred možem ali otrokom), ampak določene stvari sodijo pač med ženske debate.
A vaši možje tudi vedno dete zraven vzamejo ko grejo na pivo s kolegi?

-ne gremo nikamor ven
-nimajo vse mož in fantov tako, da tvoj predlog ne pride v poštev, pa tudi če bi jih imele, med sabo najbrz ne bi bili prijatelji
-za otroke pa sem ti že napisala, da se sami ne znajo zamotit, ker ne gre za 10 letne otroke, ampak za enega pol letnega, enega 11 mesečnega in eno 18 mesečno. In poleg takih otrok težko kaj v miru čvekaš.

Ti pa očitno nikoli nisi imela prijateljic, a ne? Mogoče niti ne veš kaj to je? “Kvazi babji čvek”…………jaz se z mojimi prijateljicami na takih srečanjih pogovarjam o vsem živem. O službi, dopustih, spominih iz šolskih dni, kakšnih novicah……..čas mineva, pestro je, zabavno je, včasih pa tudi žalostno, če je tema pač taka. “Šanse za samodokazovanje”……….česa le?

Če se punce skupaj dobijo in gre tvoj mož zraven, h katerim moškim hudiča bo pa šel?!?!? Očitno poznaš le srečanja družin, ne pa prijateljic. V bistvu res dvomim, da veš kaj pojem prijateljica vključuje………….

Prvi “problem”: če ste prijateljice, se boste valjda znale zmenit, a bodo srečanja z otroki al brez?

Drugi “problem”: pač njen mož je, kakršen je, če ti ni všeč, drugič ti povabi prijateljico k sebi ali ven na kofe. V svojem stanovanju se pač ni dolžan nikamor umikat, pa kdorkoli že pride na obisk.

Ni rekla, da je njegova dolžnost, da se umakne, ampak je vprašala, ali so možje nasploh taki butci, da visijo zraven ob mizi, čeprav se jih tematika sploh ne tiče in nimajo kaj povedati, namesto da bi se ta čas ukvarjali z otroki, ki motijo pogovor. Torej ali so taki bizgeci, da ne vidijo, da bi se njihova žena tudi rada vsaj delno v miru pogovorila s prijateljico, ki je ni videla že kar nekaj časa. Saj to ne pomeni, da bi moral možakar spokati kufre, vzeti mularijo in oditi za nedoločen čas. Pomeni, da se pač diskretno umakne v drugi del sobe ter se malo ubada z otroki. Tako težko razumljivo?

Žal je mentaliteta večine slovenskih dedcev taka, da so otroci stvar žene in da je žena zanje odgovorna, zato jim na kraj pameti ne pade, da bi vsaj malo zanje poskrbeli. Če bi bil običajen dan, bi običajen dedec ležal na kavču, običajna ženska pa bi med kuho in pospravljanjem starejšemu otroku pomagala pri domači nalogi, z mlajšim bi se pa igrala z lego kockami. Zakaj bi bil torej dan, ko pride prijateljica na obisk, kaj drugačen?

Žalostno pa je predvsem to, da se celo ženskam samim (sodeč po odgovorih) to zdi čisto sprejemljivo in samoumevno. Če pride njihova prijateljica k njim ali če one gredo k njej, so seveda otroci zraven, njihov moški tako in tako ne zna poskrbeti zanje ali mu na pamet ne pade ali pa oboje.

Ni rekla, da je njegova dolžnost, da se umakne, ampak je vprašala, ali so možje nasploh taki butci, da visijo zraven ob mizi, čeprav se jih tematika sploh ne tiče in nimajo kaj povedati, namesto da bi se ta čas ukvarjali z otroki, ki motijo pogovor. Torej ali so taki bizgeci, da ne vidijo, da bi se njihova žena tudi rada vsaj delno v miru pogovorila s prijateljico, ki je ni videla že kar nekaj časa. Saj to ne pomeni, da bi moral možakar spokati kufre, vzeti mularijo in oditi za nedoločen čas. Pomeni, da se pač diskretno umakne v drugi del sobe ter se malo ubada z otroki. Tako težko razumljivo?

Žal je mentaliteta večine slovenskih dedcev taka, da so otroci stvar žene in da je žena zanje odgovorna, zato jim na kraj pameti ne pade, da bi vsaj malo zanje poskrbeli. Če bi bil običajen dan, bi običajen dedec ležal na kavču, običajna ženska pa bi med kuho in pospravljanjem starejšemu otroku pomagala pri domači nalogi, z mlajšim bi se pa igrala z lego kockami. Zakaj bi bil torej dan, ko pride prijateljica na obisk, kaj drugačen?

Žalostno pa je predvsem to, da se celo ženskam samim (sodeč po odgovorih) to zdi čisto sprejemljivo in samoumevno. Če pride njihova prijateljica k njim ali če one gredo k njej, so seveda otroci zraven, njihov moški tako in tako ne zna poskrbeti zanje ali mu na pamet ne pade ali pa oboje.[/quote]

Ploskam zapisanemu. Zadela si žebljico na glavico.

Pa kaj me res mora dec kar naprej spremljat, pa poslušat vsako neumnost, ki si jo delim s prijateljicami…
Sem že krepko čez 30, najstnica že (žal:) )zelo dolgo ne, pa mi res paše, če uspem na klepet brez moža in otrok.
Pa če se pogovarjam gluposti, se pač pogovarjam gluposti, saj imam menda pravico, brez, da bi za vsako besedo polagala račune možu ali jo razlagala otroku.
Hvala bogu, da mi ne znajo brati misli, da imam vsaj v svoji glavi lahko kar hočem…in hvala bogu za takšnega moža, ki pozdravi prijateljice in zgine v drugo sobo (ker mu, roko na srce, naši pogovori pomenijo čvek, ki se mu ga ne da poslušat).
Prav dam avtorici posta, ki želi srečanja brez otrok, vendar menim, da bi se prijateljice lahko dogovorile-če so res prijateljice…
Hvala bogu za babje čveke…
lp efka

Saj ni čudno, ko berem tele odgovore, da imate take odnose, kot so vsakodnevno na monu predstavljeni!
in ja – moj mož je moj najboljši in prvi prijatelj in ENO z mano, kar pomeni, da mu vse, kar se s prijateljicami pogovarjam tudi povem. Enako tudi on meni glede njegovih kolegov. Vsi najini prijatelji vedo, da kar se pove enemu, bo vedel tudi drugi! In nikoli nisva doživela kakšnega strahu pred osebnimi izpovedmi! Res pa je, da iz najinega kroga pa brez dovoljenja nikoli nič ne uide!

Aja – pa nimam nobenega dedca, ampak moža, ki ga imam rada , on pa mene. Ima dve desni roki kar se tiče doma in otrok. In zlato srce. Skupaj sva devetnajst let.

Imam prijateljice še iz najstniških in študentskih let; nekaj sem jih pridobila pa še kasneje. Se dobivamo dosti redno, in že leta nazaj smo prerasle potrebo po nezrelih čvekah, obiranju, kvantanju in podobnih neumnostih…

jaz se dobivam z dvema prijateljicama – tako na babji žur, kar pomeni: v lokalu, na večerji, v kinu… seveda brez mož in brez otrok:)

Ponavadi nam taka srečanja uspejo nekajkrat letno in se imamo fino:)

Evo tole je pa za na steno pribit. Točno zato jih moti, da so tipi zraven. Zato, ker bi ga še malo srale. Ostarele najstnice pač :)[/quote]

Zakaj bi moj mož, ki nima z mojo prijateljico nič, moral viseti zraven, ko se midve pogovarjava. Morda se pogovarjava o njenih problemih v službi, morda se pogovarjava o njenih težavah z njenim tipom ali karkoli pač in ona NE ŽELI, da nek bolj ali manj neznanec (kar moj mož njej je) posluša njeno zgodbo. Od kod vam ideja, da bi morala vsaka vaša prijateljica biti tudi prijateljica vašega moža? Aja, že vem. Vam pač prijateljstvo ne pomeni ničesar. Za vas je prijateljstvo blebetanje o vremenu in plenicah ob kavi in res ni nobenega razloga, da tega ne bi poslušali otroci, mož, vodovodar, če je ravno tam in še par sosed. Ampak da ve tako dojemate prijateljstvo, je vaš problem in ne problem vseh ostalih.[/quote]

Se strinjam.
In potem se sprasujemo, zakaj nimate prijateljic…

Pa se dodala bi:
Tudi ce se s prijateljico pogovarjam o vremenu ali o popolnoma vsakodnevnih stvareh in ne gre za nobeno izpovedovanje in ne zeljo, da bi se kdo drug slisal kar se pogovarjava, je prav poseben uzitek, ce to pocnes v intimi prijateljstva brez prisluskovanja mozov in otrok. Ampak ve, ki prijateljev nimate, tega itak nikoli ne boste razumele.
In btw, prijateljstvo se goji tudi s to malo pozornostjo, ko se posvetis le eni osebi in si z njo. Pa ce ima probleme v sluzbi ali mozem, se bolje pa, ce le sprosceno klepetata o uspehu njenega sina v soli in o sfuzlanem dezevnem vremenu…

HB da nisi moja prijateljica.
No, pa saj itak ne bi bila dolgo, ker bi se jaz verjetno bolje razumela s tvojim mozem kot s tabo… hehehe… :))

Bojim se ljudi, ki so s komerkoli eno in na veliko se izogibam ženskam, ki svojemu partnerju izblebetajo kar jim povem.

Ne vem, kje je ta “večina slovenskih dedcev” z zgoraj navedeno mentaliteto, ampak jaz (pa sem že srednja generacija) poznam prav malo takih. Ja ženske, le kje jih pobirate? In zakaj, če ste pol itak za vse same, samo še kavč imate zaseden z nesposobnim dedcem?

A vi imate samo en prostor v stanovanju?

Ko imam jaz na obisku prijateljice, zasedemo kuhinjo, moz in otroci pa imajo dnevno in ostale prostore na razpolago. Moz vsake toliko pride na cigaret ali pa poije kavo z nami, poklepeta s prijateljicami o novostih in potem se umakne. Otroci so pa tudi zdaj ze tako velik, da se umaknejo, ko so bili pa mlajsi, sem jim pa rekla, da mi dajo pol urice za cvek in naj se zamotijo sami (ker ko ima mama obiske, imajo otroci najvecje potrebe po njej, ker samo iscejo pozornost…).
Je to tezko?

Ne vem, kje je ta “večina slovenskih dedcev” z zgoraj navedeno mentaliteto, ampak jaz (pa sem že srednja generacija) poznam prav malo takih. Ja ženske, le kje jih pobirate? In zakaj, če ste pol itak za vse same, samo še kavč imate zaseden z nesposobnim dedcem?[/quote]

Ta mladi so taki. S starimi ni problema. Moj oče se vedno pobere, ko ima mama obiske. Mladi pa visijo in vlečejo na uhe.

In obenem pričakuješ, da bo tudi tvoja prijateljica z istim zaupanjem in isto ljubeznijo zrla na tvojega moža? In seveda pričakuješ, da bo pred tvojim možem razglabljala o svojih težavah z menopavzo? No, potem je jasno, zakaj jih nimaš. Pravih prijateljic namreč.

Eno je, da veš, da bo tvoja najboljša prijateljica tvojo zgodbo povedala svojemu možu, ko bosta onadva sama, drugo pa je, da ti sama svojo zgodbo govoriš vpričo njega, ki je zate tujec. Pa si ne delam iluzij, da boš razumela razliko.

Če dobro razumem, ste se torej leta nazaj nehale dobivati same, ker ste prerasle potrebo po nezrelih čvekah, obiranju in kvantanju? Lepo za vas. Kar pomeni, da ste leta nazaj nezrelo čvekale, obirale in kvantale. In to so zate prijateljski pogovori? Ljuba duša, če si ti s svojimi kvazi prijateljicami lahko komunicirala kvečjemu na bazi nezrelega najstniškega čveka, opravljanju in kvantanju, zakaj meniš, da na tak način delujejo tudi vse ostale ženske?

Pa še nekaj: to, da imaš rada svojega moža in si z njim ENO, še ne pomeni, da ne moreš imeti rad nikogar drugega izven svoje družine in da nikomur drugemu ne moreš biti zaupnik in prijatelj. Ne boš verjela, nekatere imamo rade tudi ljudi, ki niso naši najbljižji družinski člani. In če se moja prijateljica ne počuti dobro, če razkriva svoje skrivnosti mojemu možu, ki se ga pravzaprav nič ne tičejo in ga niti ne zanimajo, zakaj za vraga bi morala svojega moža tlačili zraven?

Uh, jeb..ti, tebe pa ne bi imela za prijateljico. Pa tudi ENO nočem biti z nikomer. Svojega moža in otroke imam strašansko rada, ampak vsega jim pa tudi ne povem (o stvareh, ki jih ljudje zaupajo MENI in še celo prosijo, da ostane med nami).

Jaz pa nimam prijateljic za čvek. a kaj zamujam ? Ker meni se zdi , da ne. Sem že razmišljala, da bi si kako poiskala, pa ne vem kaj naj bi ji pravzaprav zaupala, a to da imam genitalne bradavice, al to, da tašča pije kot žolna ali pa, da ima hči prvega fanta ?. Kaj pa vem, se mi zdi da vse to sploh nima take teže, da bi morala s komerkoli predebatirat. Dejstva so kakršna so, probleme rešujem sama oz skupaj z možem, hčerine probleme pa z njo samo. Ne vem.no…

Ene ste pa res uboge na duši.

Ko bo hči odšla od hiše in če bo mož umrl pred tabo, se boš lahko pogovarjala sama s sabo in na koncu umrla od žalosti.

Ene pa res nimate nič od življenja.

Pa prijateljice niso samo zato, da jim govoriš o genitalnih bradavicah, ampak tudi zato, da si skupaj pogledate kak babji film ali gledališko predstavo, da si vzamete prost dan in se razvajate v kakšnem spa centru, da greste na kak izlet in uživate v ženski družbi in tako dalje.

Ampak ene pa imate res srečo, ker se vaše življenje vrti okoli otrok, moža, tasta in tašče. Ste pač z malim zadovoljne, nekatere druge pa še vidimo daleč preko ograje lastnega doma in v tem uživamo.

Na tvoje vprašanje pa ti bom odgovorila takole. Najbrž ne zamujaš veliko, ker niti ne veš kako bi bilo lahko drugače. Kot da bi nekomu, ki še nikoli ni bil nikjer razlagala kaj zamuja, ker si ni ogledal sveta. On je zadovoljen s svojim dvoriščem, zato najbrž ne zamuja ničesar. In hvala bogu, da je tako, ker drugače bi trpel ob misli, da gre življenje mimo njega.

Jah,…. To je kot bi vprašala: jaz pa nimam partnerja, ali kaj zamujam? Ali pa: jaz pa nimam otrok, ali kaj zamujam? Ali pa: jaz pa nisem spoznala nobene tuje države in drugih kultur, ali kaj zamujam? Ali pa: jaz pa nimam nobene izobrazbe, ali kaj zamujam? …

Pač.. življenje je sestavljeno iz različnih aspektov in vsak med njimi nas lahko bogati. Prijateljstvo nas lahko zelo bogati in nam daje nekaj, česar nam nič drugega v življenju ne more dati na tak način. In če tega nimaš in za to ne veš, pač ne moreš niti vedeti, kaj zamujaš. Vendar ja, zamujaš. Ampak prijateljstvo ni nekaj, kar boš našel za sosednjim vogalom, kot o tem razmišljaš ti. Ali ga imaš in ga gojiš, neguješ in čutiš njegovo vrednost, ali pa ga nimaš in njegove vrednosti nikoli ne boš začutil. Zato je tudi brez veze, da se s tem obremenjuješ, ker pač prijateljstva ne poznaš in ga nikoli nisi, ga ne moreš niti pogrešati.

Ja, vse to počnemo s prijateljicami. Hodimo v savno, na kak babji vikend tu pa tam, v teater, na koncert …

Ko so bili otroci manjši, niso bili nikoli problem. Enkrat smo se družile z otroki, drugič brez, kakor je pač naneslo in kakor smo se dogovorile. In če je prišla katera k meni (ali jaz h kateri) in je bil mož ravno doma in poleg, ga nobena ni naganjala v drugo sobo, smo se pač pogovarjali skupne reči. Vsake toliko smo se vedno dobile izključno za babji čvek, same. Zadeve tko funkcionirajo že skor 3 desetletja in upam, da bodo še približno enkrat toliko 🙂
Se pa nikoli ni bil problem med nami dogovorit o nobeni stvari. Zato mi je malo mimo, ko se po forumih sprašuje o problemih (ki problemi sploh niso) s prijateljicami ali možmi … Ja, madonca, pogovorit se je treba, ne pa spraševat po forumih, kako in kaj.

joj, no, pa a ti res ne razumeš ali se samo delaš? To prijateljco je videla po nekaj letih in njenega moža sploh ne pozna, torej skupnih reči sploh nimajo. In onidve čvekata o skupnih rečeh, ki jih njen mož sploh ne pozna, on pa zraven čepi in debelo gleda…. Joj, pa kaj si ne znate predstavljat, no!!!