Če bi meni postavili vprašanje v zvezi z družino ali otroki, bi bila vesela, da me v to službo ne bi sprejeli. Postavljati se smejo samo tista vprašanja, ki so neposredno povezana z delovnim mestom.

Glede otrok bi pivedala ali jih imam ali jih nimam, ali jih kdaj mislim imet ali jih ne mislim imet.
Ali živim v hiši ali stanovanju bi pa rekla da se to njega ne tiče. Vsako podrobnost pa mu res ni potrebno vedet. Ok, za vprašanja glede otrok razumem, ne pa kje jaz živim.[/quote]

če imaš hišo, imaš verjetno vrt … in če imaš vrt, mu boš kdaj kako solato prinesla 🙂

Pristali smo v kapitalizmu in gospodarskem razsulu. Služb je malo, dobro plačanih še manj. Zato je borba na trgu dela neizprosna. Malo je takih strokovnjakov, za katere bi se delodajalci tepli. Nasprotno, veliko je diplomiranega kadra, ki pa dostikrat že na razgovoru ne da veliko od sebe.
Po eni strani ne bi delali za tiste, ki vas sprašujejo o družini, po drugi strani pa od delodajalca pričakujete razumevanje ob rizičnih nosečnostih, porodniških in bolniških odsotnostih, večletnemu skrajšanemu delovniku, itd.
To ne pomeni, da ženska ne sme biti noseča, pomeni pa, da je treba že od vsega začetka vzpostaviti nek pošten odnos. In ne metati vseh delodajalcev v isti koš. Zato se je treba na razgovor dobro pripraviti. Predvsem pa dvoje, sebe postaviti v vlogo delodajalca in odgovoriti tako, kot bi bilo všeč vam kot delodajalcu in seveda odločno postaviti tudi mejo, do kod ste na vprašanja pripravljeni še odgovarjati. To razmislite preden greste na razgovor. Delodajalci so taki in drugačni, eni res vodijo razgovore slabše kot otroci v vrtcu.
Meni je bil všeč odgovor mladenke, ki je poleg simpatičnosti premogla tudi kar nekaj znanja in priravljenosti za delo. Lepo je povedala, da nima družine, ker še niti fanta nima, da pa bo v resni zvezi imela tudi otroke. Pošten in normalen odgovor. Danes je zaposlena pri nas.
Res pa smo se bolj osebne stvari pogovarjali šele v zadnjem krogu, ko so ostale samo 3 kandidatke.
Sicer mislim, da nikomur ni potrebno odgovoriti na nobeno vprašanje, za katerega meni, da je neprimerno. Sama nimam zdržkov. Na razgovoru za zadnje delovno mesto smo govorili o hobijih, preživljanju prostega časa, družini, planih…vetjetno so hoteli potipati kandidate tudi na drugih področjih, ne samo na strokovnem. Karakter človeka in njegova širina sta pomembna, sploh če nov človek prihaja v team, kjer vladajo dobri odnosi in visoka delovna disciplina.
Seveda, če bi bila na razgovoru za prodajalko kaki trgovski hiši, vsega tega ne bi povedala. Zato pravim, da moramo že pred razgovorom vedeti, do kod bomo odgovarjali in pripraviti določene odgovore.