Ah, dej no. Kaj vse je nevarno v šoli in pred njo. Če je otrok neroda, bo padel. Se bo pobral in šel naprej. A pri tebi doma je vse ok? Nimaš stopnic, šip v oknih? Verjetno ne kuhaš, ker je nevarnost pare, vročega olja?

Ne lovite kapljic vode, ki kaplja iz pipe. Celi litri vam odtekajo, pa jih ne opazite. Vzgojite zdrave, samostojne otroke, ne pa piškave orehe. Bolj jih boste crkljali, bolj jih porivate v blato. Bolj jim lajšate življenje, gladite pot, po kateri hodijo, bolj jim škodujete.

Življenje je borba.
Močni in žilavi bodo uspeli.
Objokanci, mehkužci in razvajeni bodo obiskovalci psihiatrov, alkoholiki in depresivneži.
[/quote]

Ouuu, kaj so eni težki na roditeljskih. Meni, ko mi je bilo dovolj , ne bi bil jaz, če ne bi začel podjebavat, ostali pa v smeh, da ti vidš to.😂 Ampak skrajšalo se pa je na ta račun, drugače bi tisto tele mislilo, da se cel svet vrti okoli njega.

Upam, da si ne delate iluzij, da je v srednji šoli kaj bolje. V tretjem letniku ena mama vpraša, kaj naj dete zapakira za tridnevno strokovno ekskurzijo. In ali jim ne bi učiteljica zvečer pobrala telefonov in računalnikov????????

Meni samo ni jasno, kako to, da lahko izpit za kolo delajo, stari 10, 11 let in se samostojno vozijo po cestah, niso pa sposobni prebrat daljšega teksta, predvidevat posledic nihanja vrat, sposobni koncentracije več kot 3 minute, so zeelo počasni in počasi reagirajo, pozabljajo čevlje, čelade pa naj ne bi ipd.
Mislim, da bi bilo treba dvigniti starostno mejo na 14 let.
[/quote]

Smučajo pri dveh letih in pri štirih obredejo že pol sveta, so videli Indijo, Južno Ameriko, plavali s kiti, skočili iz aviona, znajo kitajsko in angleško, so vrhunski športniki v cicibanski kategoriji, ampak eno otroško knjigico prebrat ali sam iti na WC, to pa pač ne.

Pri nas je bilo v srednji malo boljše, ni bilo toliko osebnih izpadov, ker je bilo na roditeljskem veliko ljudi. Kaj so pa nekatere babe na govorilnih tudi po celo uro počele pri razredničarki, pa nima pojma. V osnovni je bila pa groza, ena 130 kilska poštarca je bila vedno prva, potem pa še druge, pa en foter. Jza se enosatvno nisem zadržal, da ne bi začel podjebavat. Saj tist moment je bilo še hujše, ko so se ljudje planili v smeh, je pa pomagalo, da ni tako dolgo trajalo.

No ja, eno je WC raca, drugo pa do viskoga leska poloscena tla, ki so nevarna vsem – dovolj je nekaj kapelj vode in ti gre koleno. Tudi slabovidnim delajo velike tezave, nihajna in krozna vrata, ki te lahko vsekajo, preden lahko reagiras ali nevarne stopnice z neustrezno ograjo. Dolocene stvari dobesedno klicejo po nesreci, a nimas moznosti, da bi se jim ognil. Pri WC raci imas izbiro.

Sori, si pa brcnila v temo. Šele PRVI sestanek je bil – torej so šele izbirali predstavnika razreda. Pa preden bo svet staršev…a do takrat pa naj vse počaka? Ti kar čakaj, se zgražaj in zavijaj z očmi. Tudi o takšnih si mislimo marsikaj. Če ti je hudo, pa ne hodi na sestanke. Ja, vedno se najde kdo, ki se rad posluša, ampak čisto vsako oglašanje pač ni nepotrebno. V resnici je tega premalo. Sploh če gre za vprašanje varnosti.
[/quote]

Prav nič nisem brcnila v temo.
Da, izbirali so predstavnika za v Svet staršev.
In ga tudi izbrali!

Vsi starši posredujejo predstavniku svoje maile in tudi svoje predloge.
Očitno si tudi ti ena izmed tistih, ki rada sitnariš in blebečeš na roditeljskih sestankih.
Zato si se pa tudi takoj oglasila…

No ja, eno je WC raca, drugo pa do viskoga leska poloscena tla, ki so nevarna vsem – dovolj je nekaj kapelj vode in ti gre koleno. Tudi slabovidnim delajo velike tezave, nihajna in krozna vrata, ki te lahko vsekajo, preden lahko reagiras ali nevarne stopnice z neustrezno ograjo. Dolocene stvari dobesedno klicejo po nesreci, a nimas moznosti, da bi se jim ognil. Pri WC raci imas izbiro.
[/quote]Dobro da so ljudje toliko tisočletij preživeli vse do danes, ko je polna rit ugodja, danes vas pa vse ogroža. Ker recimo še v mojem otroštvu je bila pozimi dolga shojena in ledena pešpot do šole, pa si otroci niso lomili nog, danes jih pa ogrožajo nihajna vrata. Nič več niste vredni.

Dobro da so ljudje toliko tisočletij preživeli vse do danes, ko je polna rit ugodja, danes vas pa vse ogroža. Ker recimo še v mojem otroštvu je bila pozimi dolga shojena in ledena pešpot do šole, pa si otroci niso lomili nog, danes jih pa ogrožajo nihajna vrata. Nič več niste vredni.
[/quote]

Moj podpis.

Oba ta otroka sta se guncala na golu – ker jima ni nihče povedal, da se to ne dela.
[/quote]

Tudi mi smo se guncali na golih in goli so padali, ampak mi smo vedeli, da gol lahko pade, so nam povedali, da se ne smemo guncat, ker bo gol padel pa smo se ampak bili pripravljeni na padec. Drajsali smo se po 10 metrski ograji s 4 metre višinske razlike pa ni nihče padel, smo vedeli, da se lahko pade. Vse to v nižjih razredih osnovne šole. Pa celo osnovno in srednjo šolo noben od sošolcev in sošolk nobene nezgode. Zdaj slišim, je problem že igra med dvema ognjema, ko si učenci lomijo zapestja in razbijajo zobe. Zdaj je največji problem, da se otroci nevarnosti sploh ne zavedajo, ker se preveč skrbi, da nevarnosti niso izpostavljeni in zato mislijo, da lahko počnejo karkoli jim kje pade na pamet. Potem pa nekje skrita nevarnost, otrok jo ne pričakuje, jo ne more pravočasno razpoznati, ker nima izkušenj… in nesreča. Drug problem je še slaba fizična pripravljenost in slaba gibljivost otrok,,,

Tudi mi smo se guncali na golih in goli so padali, ampak mi smo vedeli, da gol lahko pade, so nam povedali, da se ne smemo guncat, ker bo gol padel pa smo se ampak bili pripravljeni na padec. Drajsali smo se po 10 metrski ograji s 4 metre višinske razlike pa ni nihče padel, smo vedeli, da se lahko pade. Vse to v nižjih razredih osnovne šole. Pa celo osnovno in srednjo šolo noben od sošolcev in sošolk nobene nezgode. Zdaj slišim, je problem že igra med dvema ognjema, ko si učenci lomijo zapestja in razbijajo zobe. Zdaj je največji problem, da se otroci nevarnosti sploh ne zavedajo, ker se preveč skrbi, da nevarnosti niso izpostavljeni in zato mislijo, da lahko počnejo karkoli jim kje pade na pamet. Potem pa nekje skrita nevarnost, otrok jo ne pričakuje, jo ne more pravočasno razpoznati, ker nima izkušenj… in nesreča. Drug problem je še slaba fizična pripravljenost in slaba gibljivost otrok,,,
[/quote]

Motorika je na psu, ne znajo teči, ne znajo pasti, ne znajo skočiti, nič. 😑
Še pri športu (če je), so zdaj velikokrat starši kar prisotni in skrbijo, da ne bi bilo kakšne buške.
Ne vem no. Jaz po mojem tja do enega štirinajstega leta nikoli nisem bila brez potolčenih kolen, modric in krast. Zagipsana roka ali noga sošolca v razredu je bila nekaj običajnega.
Ampak, če bi pustili otroka samega zunaj cel dan (kot smo bili mi) , bi fasali csd na vrat. Ne vem kako se bo tole končalo 😕

Motorika je na psu, ne znajo teči, ne znajo pasti, ne znajo skočiti, nič. 😑
Še pri športu (če je), so zdaj velikokrat starši kar prisotni in skrbijo, da ne bi bilo kakšne buške.
Ne vem no. Jaz po mojem tja do enega štirinajstega leta nikoli nisem bila brez potolčenih kolen, modric in krast. Zagipsana roka ali noga sošolca v razredu je bila nekaj običajnega.
Ampak, če bi pustili otroka samega zunaj cel dan (kot smo bili mi) , bi fasali csd na vrat. Ne vem kako se bo tole končalo 😕
[/quote]

Kako pa to, če ni bilo nesreč? Aja, ne, saj so bile. Tudi kakšnega otroka več je avto povozil, ampak važno, da ste vi prepričani, da se otrok ne sme zavijati v vato.
Ja, so bile hude nesreče, nepotrebne, ker smo bili prepuščeni preveč sami sebi, ker ni bilo ograj,… Moj sošolec je izgubil stalno enko v šestem razredu (na mreži pri telovadbi), drugi si je odlomil obe pri padcu z višje ograje,….sošolka si je zlomila nogo na stopnišču glasbene šole, ker je bil led, jaz imam trajno poškodovano koleno zaradi padca pri telovadbi, ker je puščala streha in so bila tla mokra – pa sem bila športnica, ki sem trenirala v klubu(torej daleč od nespretnosti). Ob reki se je sosedov mulec skoraj utopil, ker ni bilo ograje na brvi, pa je padel v vodo ko so se prerivali na sprehodu z vrtcem. Res je imel smolo, ker ga je prijatelj odrinil ravno tam, kjer je voda globoka in vrtinčasta. Naj nadaljujem kako je bilo fino? Ja, je bilo, samo marsikaj je bilo pa čisto nepotrebnega – predvsem poškodbe. Ja, včasih je bilo tako, danes pač to ni več sprejemljivo. Kot tudi ni več vožnja brez avtosedeža ali varnostnega pasu. Ali pa prevoz šolskih otrok kot živine.

Kako pa to, če ni bilo nesreč? Aja, ne, saj so bile. Tudi kakšnega otroka več je avto povozil, ampak važno, da ste vi prepričani, da se otrok ne sme zavijati v vato.
Ja, so bile hude nesreče, nepotrebne, ker smo bili prepuščeni preveč sami sebi, ker ni bilo ograj,… Moj sošolec je izgubil stalno enko v šestem razredu (na mreži pri telovadbi), drugi si je odlomil obe pri padcu z višje ograje,….sošolka si je zlomila nogo na stopnišču glasbene šole, ker je bil led, jaz imam trajno poškodovano koleno zaradi padca pri telovadbi, ker je puščala streha in so bila tla mokra – pa sem bila športnica, ki sem trenirala v klubu(torej daleč od nespretnosti). Ob reki se je sosedov mulec skoraj utopil, ker ni bilo ograje na brvi, pa je padel v vodo ko so se prerivali na sprehodu z vrtcem. Res je imel smolo, ker ga je prijatelj odrinil ravno tam, kjer je voda globoka in vrtinčasta. Naj nadaljujem kako je bilo fino? Ja, je bilo, samo marsikaj je bilo pa čisto nepotrebnega – predvsem poškodbe. Ja, včasih je bilo tako, danes pač to ni več sprejemljivo. Kot tudi ni več vožnja brez avtosedeža ali varnostnega pasu. Ali pa prevoz šolskih otrok kot živine.
[/quote]
Ne kvasi kljuse umsko zaostalo. Za nič več niste danes, samo pizdakal bi, da vas nekaj moti. Otroc pa posledično invalidi.

Prav nič nisem brcnila v temo.
Da, izbirali so predstavnika za v Svet staršev.
In ga tudi izbrali!

Vsi starši posredujejo predstavniku svoje maile in tudi svoje predloge.
Očitno si tudi ti ena izmed tistih, ki rada sitnariš in blebečeš na roditeljskih sestankih.
Zato si se pa tudi takoj oglasila…
[/quote]

A samo tukaj si upaš oglašat? Tipična zmrda, hodiš na sestanke, tam ti je vse odveč, največ pa imaš za povedat potem drugje, ko šimfaš vse povprek, sama pa čisto nič ne narediš. Seveda pa ne pozabiš skritizirati vse, ki si drznejo kaj reči, dati kakšno pobudo. Ker po tvoje je vse nepotrebno, a ne? Bejž s takim jebivetrskim odnosom. Če že toliko nisi, da bi se brigala za otroka in šolo, pusti drugim, da zorganizirajo kaj. Saj nihče ne pričakuje, da boš mignila s prstom, samo mir daj, prav? Ker sicer ste taki še hujši od tistih “pametnjakovičev”, ki stavek vedno začnejo z “moj otrok pa…”. Ker samo nergate drugje, potem pa totalno rep med noge ko je treba ukrepati.

Kako pa to, če ni bilo nesreč? Aja, ne, saj so bile. Tudi kakšnega otroka več je avto povozil, ampak važno, da ste vi prepričani, da se otrok ne sme zavijati v vato.
Ja, so bile hude nesreče, nepotrebne, ker smo bili prepuščeni preveč sami sebi, ker ni bilo ograj,… Moj sošolec je izgubil stalno enko v šestem razredu (na mreži pri telovadbi), drugi si je odlomil obe pri padcu z višje ograje,….sošolka si je zlomila nogo na stopnišču glasbene šole, ker je bil led, jaz imam trajno poškodovano koleno zaradi padca pri telovadbi, ker je puščala streha in so bila tla mokra – pa sem bila športnica, ki sem trenirala v klubu(torej daleč od nespretnosti). Ob reki se je sosedov mulec skoraj utopil, ker ni bilo ograje na brvi, pa je padel v vodo ko so se prerivali na sprehodu z vrtcem. Res je imel smolo, ker ga je prijatelj odrinil ravno tam, kjer je voda globoka in vrtinčasta. Naj nadaljujem kako je bilo fino? Ja, je bilo, samo marsikaj je bilo pa čisto nepotrebnega – predvsem poškodbe. Ja, včasih je bilo tako, danes pač to ni več sprejemljivo. Kot tudi ni več vožnja brez avtosedeža ali varnostnega pasu. Ali pa prevoz šolskih otrok kot živine.
[/quote]

Ja lej, življenje je čisto res smrtno nevarno. Drugo skrajnost dobivamo zdaj, ko si otrok ne upa več na tobogan, ko ne zna skočiti, teči, pasti. Vprašaj učitelje telovadbe, kakšne petnajstletnike dobijo, totalno gibalno nesposobne in zakrnele.