S kolegico sva imele danes zaradi bika na pašniku pokvarjen izlet
Ko hodite po tujih pašnikih, se zavedajte, da je to lastnina nekoga, ki je tako prijazen, da vam dovoli uporabljat njegovo lastnino.
Zato se temu primerno tudi vedite.
Namreč pogosto se dofgaja, da pridejo ljudje iz mesta, se terejo po gozdovih, teptajo gobe, odmetavajo odpadke, parkirajo, kjer se jim zdi.
In, ko jih pozdraviš, ker so slučajno na tvojem travniku, ti ne odzdravijo in te samo grdo gledajo.
Zato podeželani ne maramo mestjanarjev.
Ok, so dobrodošli tisti, ki se obnašanjo normalno:. Ampak takih je vse manj.
Razen če so markacije bile tam že pred njegovim lastništvom (kmet je težko starejši od npr. poti na Triglav). Glede šampinjonov pa je pomembna besedica “ograjenih”. Če je javna pot uzurpirana z ograjo, mora uzurpator omogočiti prehod drugje, npr. ob ograji. Opozorilo na nevarnost pa ni ograja. Ampak predpostavimo, da je bil v njunem primeru pašnik ograjen in da lastnik ni ogrožal javne varnosti z neograjenim in nepripetim bikom.
Avtorica, pa si prepričana, da je bil bik na paši?Res je kultura pohodnikov, povzpetnikov in obiskovalcev gora na ničli. Imam kar nekaj izkušenj s pašo živine. Ja, namestili smo opozorila na vseh prehodih. Kaj se dogaja, še vse opozorilne table so jim napoti in jih ukradejo, ker ne morem reči, da si jih izposodijo. Ograje, trakovi, žice, ki omejujejo čredinke so jim napoti, pa čeprav so ob uhojenih poteh lepo nizko prirejeni prehodi, se vedno najde kdo, ki uničuje lastnino drugih. Obvestilni napisi, kot da jih ni. Pse vlačijo na 2000 m in se čudijo, da jih krave obkrožijo in jih ne izpustijo . Velikokrat sem dobronamerno spomnila, da so radovedne in ni ok. če se “šetajo” z malimi kužki med čredo, pa nič – potem pa cviljenje, rešite nas. Da je pristop k živini na pašniku nedovoljen, oz. ni zaželen ne upošteva nihče. Na lastne oči sem videla hraniti in zalivati živino z vsemi mogočimi napitki in hrano. Obiskovalci, ki se pripeljete z avtom do ograje koč in se podate na malo večji hribček, spoštujte obvestila, priporočila in veliko užitkov in čim manj motite tiste, ki so v gorah in v naravnem okolju vedno. še dobro, da je začelo deževati, da bodo imele vse pašne živali malo miru. Mi pa rečemo, da se krave “pojajo”, ko je čas za parjenje.
Razen če so markacije bile tam že pred njegovim lastništvom (kmet je težko starejši od npr. poti na Triglav). Glede šampinjonov pa je pomembna besedica “ograjenih”. Če je javna pot uzurpirana z ograjo, mora uzurpator omogočiti prehod drugje, npr. ob ograji. Opozorilo na nevarnost pa ni ograja. Ampak predpostavimo, da je bil v njunem primeru pašnik ograjen in da lastnik ni ogrožal javne varnosti z neograjenim in nepripetim bikom.
[/quote]A seveda in ti boš to določil ali kako “pravno gledano”. Ti povem kako je pravno gledano, tako da se recimo za tako pot lahko s sosedom pravdaš tudi deset let, pa je frdamano vprašanje če boš kaj dosegel, mnogi se pravdajo ravno zaradi poti, ki so nekoč bile, pa niso uradno nobene poti. Če si pa sprehajalec pa pravno gledano nimaš nobene pravice in se nimaš o čem it pravdat. 🙂 Dva petka prava je premelao za pametovanje, bolj zaleže zdrava pamet in je verodostojnejša. 🙂
Razen če so markacije bile tam že pred njegovim lastništvom (kmet je težko starejši od npr. poti na Triglav). Glede šampinjonov pa je pomembna besedica “ograjenih”. Če je javna pot uzurpirana z ograjo, mora uzurpator omogočiti prehod drugje, npr. ob ograji. Opozorilo na nevarnost pa ni ograja. Ampak predpostavimo, da je bil v njunem primeru pašnik ograjen in da lastnik ni ogrožal javne varnosti z neograjenim in nepripetim bikom.
[/quote]A seveda in ti boš to določil ali kako “pravno gledano”. Ti povem kako je pravno gledano, tako da se recimo za tako pot lahko s sosedom pravdaš tudi deset let, pa je frdamano vprašanje če boš kaj dosegel, mnogi se pravdajo ravno zaradi poti, ki so nekoč bile, pa niso uradno nobene poti. Če si pa sprehajalec pa pravno gledano nimaš nobene pravice in se nimaš o čem it pravdat. 🙂 Dva petka prava je premelao za pametovanje, bolj zaleže zdrava pamet in je verodostojnejša. 🙂
[/quote]
Javna pot je javno dobro, ki se ga ne uzurpira. Sprehajalec jo lahko uporablja. Dovolj preprosta dejstva? Če ne veš kako doseči sojenje v razumnem roku, nimaš ustreznega pravnega svetovalca (tvoj osebni problem in ne problem sodišča, zgolj predmet kratkega dopisa). Velja enako za kreg okoli poti, ki je po tvoje že dlje časa v funkciji poti. Z ljudmi, ki poznajo le zdravo pamet je pravno razpredanje nesmiselno ker ne poznajo zakonodaje in so za sodišča občutno prepametni. Zaradi take zdrave pameti so se že izgubljala poti, zemljišča, posestva.
Razen če so markacije bile tam že pred njegovim lastništvom (kmet je težko starejši od npr. poti na Triglav). Glede šampinjonov pa je pomembna besedica “ograjenih”. Če je javna pot uzurpirana z ograjo, mora uzurpator omogočiti prehod drugje, npr. ob ograji.
[/quote]
Planinska pot ni javna pot.
Nisem našla na spletu nobene sodbe glede planinskih poteh na zasebnih zemljiščih. Je pa zakon, ki opredeljuje planinske poti kot javno dobro zastarel in piše o postopkih, ki se več niti ne izvajajo oz. niso izvedljivi.
Občine so se podobno več let izgovarjale, da so javne poti in ceste lahko na zasebnih zemljiščih, dokler niso s sodbami sodišča začela razsojati drugače.
A seveda in ti boš to določil ali kako “pravno gledano”. Ti povem kako je pravno gledano, tako da se recimo za tako pot lahko s sosedom pravdaš tudi deset let, pa je frdamano vprašanje če boš kaj dosegel, mnogi se pravdajo ravno zaradi poti, ki so nekoč bile, pa niso uradno nobene poti. Če si pa sprehajalec pa pravno gledano nimaš nobene pravice in se nimaš o čem it pravdat. 🙂 Dva petka prava je premelao za pametovanje, bolj zaleže zdrava pamet in je verodostojnejša. 🙂
[/quote]
Javna pot je javno dobro, ki se ga ne uzurpira. Sprehajalec jo lahko uporablja. Dovolj preprosta dejstva? Če ne veš kako doseči sojenje v razumnem roku, nimaš ustreznega pravnega svetovalca (tvoj osebni problem in ne problem sodišča, zgolj predmet kratkega dopisa). Velja enako za kreg okoli poti, ki je po tvoje že dlje časa v funkciji poti. Z ljudmi, ki poznajo le zdravo pamet je pravno razpredanje nesmiselno ker ne poznajo zakonodaje in so za sodišča občutno prepametni. Zaradi take zdrave pameti so se že izgubljala poti, zemljišča, posestva.
[/quote]Poslušaj ti mene, večina teh poti, ki jih imamo za poti ni nikjer vnešenih, ne v zemljiško knjigo, ne v katastrter. Kar pa ni v zmeljiški knjigi boš ti en drek dosegel, tudi če si hodil v šolo mimo pravne fakultete, ne, kaj šele v razumnem roku. 🙂
Na monu se pa tako človek dnevno srečuje s samimi strokovnjaki in tehničnimi majstri :-), včeraj sem imel brezplodno debato z “zdravnico” o virozi pri otrocih, dokler ji nisem šel poskenirat izvida od otroka, da je videla kako daleč od zdravnice je še. 🙂 …in potem je zadoščalo, ni več vztrajala pri bedarijah s katerimi zavaja druge. Evo , danes pa “pravnik”. 🙂
Govorim o markiranih planinskih poteh in ne o zasebnih poteh do pašnikov. Mislim da če je ob poti markacija to hkrati pomeni da je klasificirana planinska pot.
A se motim?
[/quote]
Motiš se.
Markacije so narisane tudi na stezi, ki pelje čez MOJ gozd in MOJ gorski travnik, pa tam ni nobene javne poti. Pač se hodi že od nekdaj tam na neko planino in naprej na gorski greben in planinci so označili, kje se pride gor.
Markacija še ne pomeni vpisa v zemljiško knjigo ali v občinski odlok, da je nekaj “javno dobro”.
Razen če so markacije bile tam že pred njegovim lastništvom (kmet je težko starejši od npr. poti na Triglav). Glede šampinjonov pa je pomembna besedica “ograjenih”. Če je javna pot uzurpirana z ograjo, mora uzurpator omogočiti prehod drugje, npr. ob ograji.
[/quote]
Planinska pot ni javna pot.
Nisem našla na spletu nobene sodbe glede planinskih poteh na zasebnih zemljiščih. Je pa zakon, ki opredeljuje planinske poti kot javno dobro zastarel in piše o postopkih, ki se več niti ne izvajajo oz. niso izvedljivi.
Občine so se podobno več let izgovarjale, da so javne poti in ceste lahko na zasebnih zemljiščih, dokler niso s sodbami sodišča začela razsojati drugače.
[/quote]
Planinska pot ni javna pot.
Nisem našla na spletu nobene sodbe glede planinskih poteh na zasebnih zemljiščih. Je pa zakon, ki opredeljuje planinske poti kot javno dobro zastarel in piše o postopkih, ki se več niti ne izvajajo oz. niso izvedljivi.
Občine so se podobno več let izgovarjale, da so javne poti in ceste lahko na zasebnih zemljiščih, dokler niso s sodbami sodišča začela razsojati drugače.
[/quote]
https://www.google.si/url?sa=t&source=web&rct=j&url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/22114/&ved=0ahUKEwjCudX9tuPVAhUDJJoKHVFFALQQFgg3MAg&usg=AFQjCNHfhuUvNo0UTE3PSXuVFrzcFDb9zg
[/quote]Jp, pa ne bo držalo, ima polna luna kar prav. Odvisno je katera pot in kje. Včasih je bilo tako, danes pa česa ni v zemljiški knjigi pač ne boš uveljavila, sprehajalec pa sploh nima osnove, da bi se tožaril, zato sodb ni.
Priposestvovanje stvarne služnosti
Nemalokrat zasledimo primere, ko ljudje uporabljajo pot po tuji nepremičnini, vendar v zemljiški knjigi nimajo vpisane služnostne pravice.
http://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-priposestvovanje-stvarne-sluznosti.html
Planinska pot ni javna pot.
Nisem našla na spletu nobene sodbe glede planinskih poteh na zasebnih zemljiščih. Je pa zakon, ki opredeljuje planinske poti kot javno dobro zastarel in piše o postopkih, ki se več niti ne izvajajo oz. niso izvedljivi.
Občine so se podobno več let izgovarjale, da so javne poti in ceste lahko na zasebnih zemljiščih, dokler niso s sodbami sodišča začela razsojati drugače.
[/quote]
Ne, pa ni.
Če nekdo ne zna pravilno opisati posameznih pojmov, še ne pomeni, da ima prav.
Javno pot definira Zakon o cestah v 2. členu (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/101701) :
25. javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
Planinske poti pa so poti javnega značaja, ki jih uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost. Niso ne javno dobro, ne javne poti. To pomeni, da v skladu z zakonom mora lastnik dopustiti prehod ljudem in vzdrževanje takšnih poti skrbnikom, ob tem pa velja kar nekaj omejitev glede uporabe, oblike, spreminjanja tras poti itd.
(http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4767)
Planinska pot ni javna pot.
Nisem našla na spletu nobene sodbe glede planinskih poteh na zasebnih zemljiščih. Je pa zakon, ki opredeljuje planinske poti kot javno dobro zastarel in piše o postopkih, ki se več niti ne izvajajo oz. niso izvedljivi.
Občine so se podobno več let izgovarjale, da so javne poti in ceste lahko na zasebnih zemljiščih, dokler niso s sodbami sodišča začela razsojati drugače.
[/quote]
Tale link je zgolj neko obvestilo, nima nobene pravne podlage. Da se neko zemljišče šteje kot “javno dobro”, je potreben drugačen postopek.
Pa saj v Sloveniji ne vem primera, da bi kdo branil pohodnikom, da uporabljajo markirane poti, tudi če te potekajo preko privatnih zemljišč. Tako je tudi prav. Prav pa je, da se pohodniki držijo reda, ki velja tako v visokogorju kot na planinskih pašnikih. Le-ti so običajno v lasti agrarnih skupnosti, redko posameznikov, ki skrbijo tudi za poti. Če jih ne boste vznemirjali z vpitjem, preganjanjem ali s psi, vas bodo tudi živali pustile na miru. Tudi božanje in hranjenje opustite, pa bo.
Ne, pa ni.
Če nekdo ne zna pravilno opisati posameznih pojmov, še ne pomeni, da ima prav.
Javno pot definira Zakon o cestah v 2. členu (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/101701) :
25. javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
Planinske poti pa so poti javnega značaja, ki jih uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost. Niso ne javno dobro, ne javne poti. To pomeni, da v skladu z zakonom mora lastnik dopustiti prehod ljudem in vzdrževanje takšnih poti skrbnikom, ob tem pa velja kar nekaj omejitev glede uporabe, oblike, spreminjanja tras poti itd.
(http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4767)
[/quote]
Potem praviš, da ne bo nič s prepovedjo krav, kot so včeraj vzklikale, da bodo to dosegle? Se pravi, da bo v bodoče še kar krava upravičeno dala vetra puhloglavki, katere žepni cucek se bo zaganjal vanjo. 🙂
Tale link je zgolj neko obvestilo, nima nobene pravne podlage. Da se neko zemljišče šteje kot “javno dobro”, je potreben drugačen postopek.
Pa saj v Sloveniji ne vem primera, da bi kdo branil pohodnikom, da uporabljajo markirane poti, tudi če te potekajo preko privatnih zemljišč. Tako je tudi prav. Prav pa je, da se pohodniki držijo reda, ki velja tako v visokogorju kot na planinskih pašnikih. Le-ti so običajno v lasti agrarnih skupnosti, redko posameznikov, ki skrbijo tudi za poti. Če jih ne boste vznemirjali z vpitjem, preganjanjem ali s psi, vas bodo tudi živali pustile na miru. Tudi božanje in hranjenje opustite, pa bo.
[/quote]
Je kar nekaj takih primerov. Recimo tam okrog OSpa. Celo markacije so prebravali, ker jim je bilo dovolj pohodnikov.
V končni fazi so potem morali pot drugje speljati.
Pri nas je bilo eno območje tudi totalno oblegano. Parkirali so povsod, tudi zaparkirali. Puščali smeti okrog in okrog in ja, se jim je totalno prepovedal prehod. Pot so potem speljali drugje. In strogo prepovedali parkiranje na privat zemljišču. Lastnik je dosegel svoje.
Pa še kar nekaj takih primerov je, ko so turisti šli preko vseh meja in so potem lastniki prepovedali prehod in parkiranje na njihovem. Tudi markacije so morali odstraniti.
Ne, pa ni.
Če nekdo ne zna pravilno opisati posameznih pojmov, še ne pomeni, da ima prav.
Javno pot definira Zakon o cestah v 2. členu (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/101701) :
25. javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
Planinske poti pa so poti javnega značaja, ki jih uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost. Niso ne javno dobro, ne javne poti. To pomeni, da v skladu z zakonom mora lastnik dopustiti prehod ljudem in vzdrževanje takšnih poti skrbnikom, ob tem pa velja kar nekaj omejitev glede uporabe, oblike, spreminjanja tras poti itd.
(http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4767)
[/quote]
Potem praviš, da ne bo nič s prepovedjo krav, kot so včeraj vzklikale, da bodo to dosegle? Se pravi, da bo v bodoče še kar krava upravičeno dala vetra puhloglavki, katere žepni cucek se bo zaganjal vanjo. 🙂
[/quote]
Glede na to, da se zasebna lastnina v Sloveniji vedno bolj varuje in spoštuje, verjetno ne.
Tale link je zgolj neko obvestilo, nima nobene pravne podlage. Da se neko zemljišče šteje kot “javno dobro”, je potreben drugačen postopek.
Pa saj v Sloveniji ne vem primera, da bi kdo branil pohodnikom, da uporabljajo markirane poti, tudi če te potekajo preko privatnih zemljišč. Tako je tudi prav. Prav pa je, da se pohodniki držijo reda, ki velja tako v visokogorju kot na planinskih pašnikih. Le-ti so običajno v lasti agrarnih skupnosti, redko posameznikov, ki skrbijo tudi za poti. Če jih ne boste vznemirjali z vpitjem, preganjanjem ali s psi, vas bodo tudi živali pustile na miru. Tudi božanje in hranjenje opustite, pa bo.
[/quote]
Je kar nekaj takih primerov. Recimo tam okrog OSpa. Celo markacije so prebravali, ker jim je bilo dovolj pohodnikov.
V končni fazi so potem morali pot drugje speljati.
Pri nas je bilo eno območje tudi totalno oblegano. Parkirali so povsod, tudi zaparkirali. Puščali smeti okrog in okrog in ja, se jim je totalno prepovedal prehod. Pot so potem speljali drugje. In strogo prepovedali parkiranje na privat zemljišču. Lastnik je dosegel svoje.
Pa še kar nekaj takih primerov je, ko so turisti šli preko vseh meja in so potem lastniki prepovedali prehod in parkiranje na njihovem. Tudi markacije so morali odstraniti.
[/quote]
Tole, kar naštevaš, so precej skrajni primeri. Sicer so v zakonu (link od “polna luna” – hvala za link, nisem poznala zakona!) našteti pogoji uporabe planinske poti. Če se jih planinci držijo, ni problema – na take “normalne” pohodnike sem mislila.
Je kar nekaj takih primerov. Recimo tam okrog OSpa. Celo markacije so prebravali, ker jim je bilo dovolj pohodnikov.
V končni fazi so potem morali pot drugje speljati.
Pri nas je bilo eno območje tudi totalno oblegano. Parkirali so povsod, tudi zaparkirali. Puščali smeti okrog in okrog in ja, se jim je totalno prepovedal prehod. Pot so potem speljali drugje. In strogo prepovedali parkiranje na privat zemljišču. Lastnik je dosegel svoje.
Pa še kar nekaj takih primerov je, ko so turisti šli preko vseh meja in so potem lastniki prepovedali prehod in parkiranje na njihovem. Tudi markacije so morali odstraniti.
[/quote]
Tole, kar naštevaš, so precej skrajni primeri. Sicer so v zakonu (link od “polna luna” – hvala za link, nisem poznala zakona!) našteti pogoji uporabe planinske poti. Če se jih planinci držijo, ni problema – na take “normalne” pohodnike sem mislila.
[/quote]
Prosim.
P.s.: Tudi jaz sem danes prvič izvedela zanj. 😀
Potem praviš, da ne bo nič s prepovedjo krav, kot so včeraj vzklikale, da bodo to dosegle? Se pravi, da bo v bodoče še kar krava upravičeno dala vetra puhloglavki, katere žepni cucek se bo zaganjal vanjo. 🙂
[/quote]
Glede na to, da se zasebna lastnina v Sloveniji vedno bolj varuje in spoštuje, verjetno ne.
[/quote]
Meni je to jasno in normalno. In normalno mi je tudi, da pohodnikov ne bi smele motit krave na paši in če bi primerno mirno šli mimo, tudi oni ne bi bistveno zmotili krav. Primer ki je bil pred tremi leti pri nas, se je pa tudi lepo pojasnil, da psi ne spadajo v hribe, krave pa, ker je krava napadla psa, ki se je zaganjal vanjo in posledično lastnico, ki je psa hotela zaščitit.
Glede privat lastnine pa, moj pokojni stari oče je Živel na Dunaju in je bil lovec in ne mislit, da je lahko prosto šel v gozd in jagal, mu je moral lastnik to odobrit, je pripovedoval o tem.
Tale link je zgolj neko obvestilo, nima nobene pravne podlage. Da se neko zemljišče šteje kot “javno dobro”, je potreben drugačen postopek.
Pa saj v Sloveniji ne vem primera, da bi kdo branil pohodnikom, da uporabljajo markirane poti, tudi če te potekajo preko privatnih zemljišč. Tako je tudi prav. Prav pa je, da se pohodniki držijo reda, ki velja tako v visokogorju kot na planinskih pašnikih. Le-ti so običajno v lasti agrarnih skupnosti, redko posameznikov, ki skrbijo tudi za poti. Če jih ne boste vznemirjali z vpitjem, preganjanjem ali s psi, vas bodo tudi živali pustile na miru. Tudi božanje in hranjenje opustite, pa bo.
[/quote]
Je kar nekaj takih primerov. Recimo tam okrog OSpa. Celo markacije so prebravali, ker jim je bilo dovolj pohodnikov.
V končni fazi so potem morali pot drugje speljati.
Pri nas je bilo eno območje tudi totalno oblegano. Parkirali so povsod, tudi zaparkirali. Puščali smeti okrog in okrog in ja, se jim je totalno prepovedal prehod. Pot so potem speljali drugje. In strogo prepovedali parkiranje na privat zemljišču. Lastnik je dosegel svoje.
Pa še kar nekaj takih primerov je, ko so turisti šli preko vseh meja in so potem lastniki prepovedali prehod in parkiranje na njihovem. Tudi markacije so morali odstraniti.
[/quote]
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200761&stevilka=3298