Saj se ve, komu odgovarjam …

Kaj se pa ti tokl angažiraš okol tega kako se vse da. Zato ker si videla eno, ki ji je uspelo? Jaz sem pa videla že ljudi z otroci, kjer je bila cela scena, ko se je bilo treba privezati. Pa ne gre tu za vzgojo otrok. Otrok se lahko prestraši, lahko je slabe volje, lahko je lačen, utrujen…. Ni nujno, da gre vse po maslu.  In pripravljen moraš biti na worse case scenario, da te potem ne preseneti. Če vse to vzameš v obzir in še si še vedno dovolj samozavesten, da to zmoreš, potem ok. Pa ne gre za strašenje. Ampak ni pa potrebno niti vsega olepševat. Konec koncev, lahko mati dobi drisko ali pa migreno  in nima nobenega odraslega zraven, da bi poskrbel za otroke. Govorim pa to zato, ker se je meni zgodilo slednje – šli sva 2 odrasli osebi, ena je dobila ubijalsko migreno in to je bila na par urnem letu res nočna mora. Stevardesa se je z zelo prijaznim nasmeškom ponudila, da lahko skuha čaj, to je pa tudi vse.

Skratka, za razmislit je.

nič slabega ni bilo mišljeno – vzemi kot sarkazem in ne napad 🙂 Komentiramo dalje.

Napisano, da doživeto vsaj 15x v 2oih letih 🙂 Beri…

Kaj se angažiram? Nič, samo z nasveti in podanimi izkušnjami sem želela  avtorici pomagat –  kot to počmnem že 15 let na tem forumu.

Fair enough? 🙂

Ne vem, jaz sem potovala že čartersko in čezoceansko. Ista oseba torej 😉 nisem še slišala, da bi bili na čezoceanskih letih drugi ljudje kot na čarterskih. Je to kaka delitev osebnosti glede na dolžino leta?

h. robert – vzeto na znanje – nič slabega ni bilo mišljenega z moje strani v moji repliki na tvoj komentar 🙂

Toliko žensk potuje samih na prekooceanskih letih s tremi dojenčki? To so pa res strumne mame in vse so imele po tri otroke in nobenega spremljevalca.

In ti si imela prav to srečo, da si vse videla na svojem letu? Ali jih je res toliko ali pa ti letiš najmanj dvakrat tedensko preko luže.

Mogoče lahko nehaš nakladat, saj razumem, si se zalezla, ne moreš nazaj, ampak kljub temu si priznaj,da malce “prilagajaš resnico”  in nehaj.

Sploh pa vzpostavi stik s to mamo in ji organiziraj to mission, ki ti praviš, da je possible. Ojej.

Jaz osebno bi se za tako potovanje odločila v primeru, da je res NUJNO-za smrt rešit, tudi v tem primeru pa bi, če bi se le dalo prosila za pomoč  še nekoga.  Ker shendlat tri majhne otroke ni lahko. Ne glede na to kako bi mi to v domačem okolju uspevalo. Vsi, ki pišete, da to ni problem in da dobiš pomoč. KAj pa če je ne? Kaj pa če otroci ne bodo spali večino leta-ker nimajo usvojene rutine spanja ali pa bo let dnevni? Kaj pa če ima dveletnik težave kar počakati pri enemu neznancu 15, 20 minut, da gre mamica previt mlajšega otroka.?Kaj pa če je turbulenca, kaj pa v primeru nujnega pristanka na vodi? Kako se s tremi otroci spustiš po tisti napihljivi zadevi? (v skrajnem primeru)  Hitro gre kaj narobe in potem 8-9 urni let ni samo milina ampak naporno za vse potnike. Jaz sem imela tako izkušnjo- bil je nočni let v New York, na letalu je bila mamica z dvema majhnima otrokoma. Otroka sta večino leta prejokala. Ni bila fajn izkušnja.

🙂

Ja potujejo – ker imajo partnerje  n pr.  vojake tujce, v tujini, pa na delovn na delovnih drugih mestih – živijo v Evropi, pa potujejo tja k njim – smo se pogovarjali. Napisano, da videno  in doživeto v 20ih letih čezoceanskih poletov ( npr. 2-3x letno)  vsaj 15x. Ja?

Še tole: če je avtorici pomagalo, me veseli.  Na prvokacije , kot so tvoje, pa ne mislim skakati 🙂 Ja, doživeto v živo, veliko potovanj z letali po svetu. Kaj češ, nekateri imamo izkušnje v živo – a zato  po tvoje torej nakladam, ker pošteno podelim izkušnjo na tem javnem forumu iz lastne izkušnje, nekateri pa mislijo, da nakladam ? Ne, ne. nakladam, ne mislim pa se tudi več spuščat v debato na tvoje provokativno zapenjanje. Done 🙂

Najmanj 15 v tako malo letih in vedno s tremi otroki?

Ja, vidiš, zdaj ti pa ne morem čisto nič več verjeti. Grda,grda punčka ,kako lažeš tetam pa stricem…

replika na zadnji #Marjan892

LOL, kakšna dobra tema je tole ratala.

Sama na čarterju še nisem bila, moram pa it prečekirat, da vidim, kakšen folk se tam zbira. Pa potem naredim primerjavo z čezoceanci. Pa poročam 🙂

Kako boš prišla do Fraknfurta? Mi bi že do tja prišli čisto skeglani 😀

lol, VERJEMI da je razlika

na čarterjih so ljudje, ki gredo na dopust in jim vse, od a do ž zrihta turistična agencija, potovanje jim je doživetje, del dopusta in sprostitev, ponavadi se dajo hitro navdušit in večinoma ploskajo, ko letalo pristane

na rednih letih so ljudje, ki morajo prit iz enega na drugo mesto. potovanje je nujno zlo in ne del dopusta, dostikrat je zgolj del službe. večina jih je tečnih, najde se tudi kak hudoben, ki nalašč nagaja, NIHČE ne ploska, ko letalo pristane in se ponavadi gužvajo na prehodu v trenutku, ko letalo neha taksirat.

A ker si parkrat letela čez lužo (verjetno ne s 3 dojencki) se imas za strokovnjaka? Pomoc bo z njo lahko samo do varnostne kontrole, na boarding in na letalo bo morala sama. S 3 malimi, vozickom za 3 otroke, 2 lupincama in vso kramo za v kabino. Vozicek bo oddala pri vhodu in sama z otroki, lupincami in torbami do sedeža. Stevke niso postreščki in ne nosijo prtljage, sploh pa ne otrok. Seveda so prijazne in ustrežljive, a potnik mora biti sposoben samostojno poskrbeti zase in svoj zarod. Tudi po pristanku bo morala cez vse kontrole (in v ZDA to lahko traja tudi 1h in vec) sama. Tam so samo zelo zoprni varnostniki in mejna kontrola, ki te lahko tudi rektalno pregleda, ce se jim zazdi, brez milosti.

dojenček nima  nikoli takegha jetlag – a, kot odrasel človek pri potovanjih s časovnimi reazlikami  – ker večinoma še  spi, jé rutinsko in opravlja potrebo 🙂 In rutino ima, ki jo je treba vzdrževat tekom take poti; če mu jo porušiš, jasno da je fussy baby. Dvoletnika pa moraš naučit  čimprej izravnavat tlak v ušesih  tudi na letalu;   – zato ponavadi tudi jokajo na letalu in so sitkani, ker jim ušesa nagajajo.

Ja, ampak atikin pravi, da so čezoceanci bolj kulturni, za razliko od čarteristov, to je bil point 🙂

Nikar. Se mama boji, jest še bolj.

Se opravičujem za zamudo, delo pač.

Gospe kljub vsej dobri volji ne morem priporočati tega potovanja sami s tremi tako malimi otročički.

Naš personal je zelo skrčen,tudi pri bolj prestižnih letalskih podjetjih, težko je dati garancijo za vsestransko pomoč osebja med letom, obveznosti za vse potnike v letalu morajo biti tudi izpolnjene.

Če si kljub situaciji  lahko priskrbite še enega spremljevalca, bo naloga  lažja.

Samo da so tvoji bevski vsi po vrsti potrebni a ne? 🙂

Hvala.

Spremljevalec je problem, ker je potrebno cepljenje proti C19 za v ZDA.

Razmišljam tudi o Business Class. Je malo dražje, a več prostora, več prtljage itd…

Previjanje, obiski wc me res ne skrbijo.

Edino od trenutka, ko ostanem sama s tremi avtosedeži, otroci in ročno prtljago do sedeža na letalu in potem enako ob pristanku.

Joj, prosim ne delat tega, če ni nujno potrebno… letos sem bil na letu iz Sidney-a, preko Abu Dhabi v Frankfurt. Ženska je prišla gor v Abu Dhabiju z dvema dojenčkoma. Tako mučnega leta še nisem imel. Stalno dretje, mama je bila popolnoma izčrpana in obupana, ostali v kabini smo jih imeli že poln kufer. Poskušaš pomagat, ampak ne gre, ker otroci so pač otroci, potrebujejo mamo. Res ne ve, zakaj je potrebno to, zakaj ne morete počakat nekaj let, da se da otroku vsaj razložit, kaj se dogaja? Večurni leti so mučenje, pa lahko orgazmirate po instagramu in kjerkoli, kako se da. Ne da se. Ne z dojenčki. Redno sem na liniji za Sidney in do sedaj ni bilo otroka, ki bi zdržal več kot 4 ure, mogoče 6, če je spal. Potem se začne kraval za celo letalo. Dajte jih imet doma, boste že zdržale tisti čas….

Ona bo letela samo nekje 7 ur 35 efektivnega zaprtja v potniški  kabiniz FRA do NYC… Kar ni primerljivo z 14 urnim poletom iz SYD do ABD….  14 ur in 35 minut, pardon 🙂

Mamica, kake so pa kaj tvoje izkušnje z letenjem? Večkrat letiš, poznaš letališča kjer boš letela? Je kateri od otrok že letel s teboj?