Še enega otroka po 40?
ooo ja. ce sta oba za… ce inata rada otroke on sta se pripravljena predajat otrocku, otrockom, novim razseznostim v zvezi vsekakor. midva sva imela vsak po eno leto manj in imava cudovito mlado druzinico, sva pomlajena in srecna. ni vedno lahko… po porodu sem avtomatsko bolj skrbela zase in sem zdaj fit bolj kot prej!
zadnje čase ni ni posebnega, če ženska rodi po 40..torej komot, ampak..
moja sorodnica je rodila celo pri 46..drugi otrok..pa vidim, da to ni isto, kot recimo nekje okrog 30..v takih letih hitro pridejo kakšne bolezni, pa postava in zdravo življenje gor ali dol..bolezni ne izbirajo..vsaj nekatere ne in niso vse odvisne od nezdravega načina življenja..
Otroku pokažeš ljubezen, pokažeš mu, da je zaželen tako pri 25, kot pri 45. Z otrokom se veliko ukvarjaš, samo pri 45 včasih ni več tiste energije, vzdržljivosti. Da ne govorim pri 55-60, ko je otrok najstnik. Tako da, ja, se zelo pozna tako starševstvo, pa naj bo še tako prisrčno in ljubeče.[/quote]
ne vem kako tezek najstnik si ti bila, ampak jaz se ne spomnim, da bi bila kak hud nemogoc problem, ki me ne bi zmogli obvladat… tako,d ane vem kaksno tako hudo famo delate iz najstnikov… mogoce se pa potem ta vasa pricakovanja, da so grozni in nemogoci kar aprioi prenasajo nanje skozi vasa dejanja, ceprav otrok sam sploh ni nemogoc, ampak vi projecirate vase te predsodke nanje… kaj se pa imah hudo tzko za ukvarjati z osemnajstletnikom, ko bo ona pr. 60..
ne razumem te ga vasega tezenja res ne.Kaj tako groznega je v nastniku, da se imas tako hudo za ukvarjati z njim, da ti povzroca take probleme? ker meni se zdi, da ljudje z odrascanjem pridobivajo tudi na razumu in moznosti pogovarjanja in dogovarjana, sodelovanja… neglede na puberteto… ja ok so neke hormonske spremembe, samo take, da clovek postane tako rozen in nemogoc zaradi njih kot vi pisarite tukaj, to pa vsekakor ne drzi… ker potem bi ti mogla biti grozna in nemogoca zaradi hr. smrememb tako v nosecnosti in bljse da te moz takrat nima , in od mene naprej… potlej ko to prides v meno bos grozna in nemogoca in je bolje da te osamijo in da a ljudi vec ne obstajas al kako? ker je to nemogoce obvladovati in clovek postane zaradi teh h. sprememb po tvoje nemogoc…
daj no normalni, zdravoazumsko vzgojeni ljudje znajo in zmoejo tudi te h. spremembe cisto obvladovati in nadzorovati da le te ne nadzorujejo njih.[/quote]
Najstniki so čisto okej. Ampak začenjajo resno življenje, hodijo samostojno po svetu, zvečer ven, se soočajo z življenjskimi preizkušnjami, nad katerimi mi nimamo popolnoma nobenega nadzora več in lahko samo upamo, da se bodo prav odločili … da ne bodo dobili droge v pijačo, da ne bodo vzeli sumljive droge od neznancev, da bodo res šli na taksi, namesto da sedejo k pijanemu ali podivjanemu prijatelju (mariborski nogometaši, še pomnite, tovariši). Šola, če ne gre gladko, je velik izziv, spet boj za točke, ocene, matura … Vse to je zelo naporno in pregovor, veliki otroci, velike skrbi, še kako velja!
Dojenčki in malčki so mogoče naporni fizično, ampak to ni nič v primerjavi s tem, kaj vse gre lahko narobe pri najstnikih. Slepo zaupanje v lastno vzgojo je lahko strel v koleno – sem v tem, poznam kriminalista, ki ima opravka z mladimi, drogami in podobnim. Ni garancije. Sploh se nam sanja ne, čemu vse so izpostavljeni otroci.
Kaj šele, če ti srednješolec ornk zabluzi, ti pa star-a 55, po možnosti sredi mene, ali 60, po možnosti z dovolj svojimi zdr. težavami. Nehajte ga biksat. Narava je čisto dobro predvidela, da se rojeva tam do 30., že pri 35 je pozno.
Jaz sem tudi postrganček, rodila sem se razmeroma starim staršem, in ne vem, komu se lahko zahvalim, da sem izpadla tako, kot sem, ker staršem prav gotovo ne. Saj sta bila čisto okej in ljubeča, samo kaj dosti se pa zame nista brigala, moji problemi ju niso zanimali, počela sem lahko, kar sem hotela, ker se jima ni ljubilo pregovarjati, me omejevati … Že v 8. razredu sem bila lahko vse noči zunaj, če se mi je tako zahotelo. Na srečo sem bila sama tako prisebna, da sem šolo okej delala in potem tudi študirala, samo takrat niti slučajno ni bilo toliko skušnjav kot danes.
Svojim otrokom niti pod razno ne dovolim toliko svobode, kot sem jo imela jaz. In šele zdaj vidim, kako malo sta se starša pravzaprav brigala zame, če primerjam, kako midva z možem vzgajava in skrbiva.
Jaz po 40. ne bi hotela roditi. Zdaj sem stara 50, otroci so v srednji šoli, če pomislim, da bi imela še kakšnega v OŠ, me kar mine.
ne vem kako tezek najstnik si ti bila, ampak jaz se ne spomnim, da bi bila kak hud nemogoc problem, ki me ne bi zmogli obvladat… tako,d ane vem kaksno tako hudo famo delate iz najstnikov… mogoce se pa potem ta vasa pricakovanja, da so grozni in nemogoci kar aprioi prenasajo nanje skozi vasa dejanja, ceprav otrok sam sploh ni nemogoc, ampak vi projecirate vase te predsodke nanje… kaj se pa imah hudo tzko za ukvarjati z osemnajstletnikom, ko bo ona pr. 60..
ne razumem te ga vasega tezenja res ne.Kaj tako groznega je v nastniku, da se imas tako hudo za ukvarjati z njim, da ti povzroca take probleme? ker meni se zdi, da ljudje z odrascanjem pridobivajo tudi na razumu in moznosti pogovarjanja in dogovarjana, sodelovanja… neglede na puberteto… ja ok so neke hormonske spremembe, samo take, da clovek postane tako rozen in nemogoc zaradi njih kot vi pisarite tukaj, to pa vsekakor ne drzi… ker potem bi ti mogla biti grozna in nemogoca zaradi hr. smrememb tako v nosecnosti in bljse da te moz takrat nima , in od mene naprej… potlej ko to prides v meno bos grozna in nemogoca in je bolje da te osamijo in da a ljudi vec ne obstajas al kako? ker je to nemogoce obvladovati in clovek postane zaradi teh h. sprememb po tvoje nemogoc…
daj no normalni, zdravoazumsko vzgojeni ljudje znajo in zmoejo tudi te h. spremembe cisto obvladovati in nadzorovati da le te ne nadzorujejo njih.[/quote]
Najstniki so čisto okej. Ampak začenjajo resno življenje, hodijo samostojno po svetu, zvečer ven, se soočajo z življenjskimi preizkušnjami, nad katerimi mi nimamo popolnoma nobenega nadzora več in lahko samo upamo, da se bodo prav odločili … da ne bodo dobili droge v pijačo, da ne bodo vzeli sumljive droge od neznancev, da bodo res šli na taksi, namesto da sedejo k pijanemu ali podivjanemu prijatelju (mariborski nogometaši, še pomnite, tovariši). Šola, če ne gre gladko, je velik izziv, spet boj za točke, ocene, matura … Vse to je zelo naporno in pregovor, veliki otroci, velike skrbi, še kako velja!
Dojenčki in malčki so mogoče naporni fizično, ampak to ni nič v primerjavi s tem, kaj vse gre lahko narobe pri najstnikih. Slepo zaupanje v lastno vzgojo je lahko strel v koleno – sem v tem, poznam kriminalista, ki ima opravka z mladimi, drogami in podobnim. Ni garancije. Sploh se nam sanja ne, čemu vse so izpostavljeni otroci.
Kaj šele, če ti srednješolec ornk zabluzi, ti pa star-a 55, po možnosti sredi mene, ali 60, po možnosti z dovolj svojimi zdr. težavami. Nehajte ga biksat. Narava je čisto dobro predvidela, da se rojeva tam do 30., že pri 35 je pozno.[/quote]
] Nehajte ga biksat. Narava je čisto dobro predvidela, da se rojeva tam do 30., že pri 35 je pozno.[/[/u][/i][/b]quote]
Se strinjam. Naravno je, da se rojeva v mladih letih. Seveda se pa z današnjo tehnologijo da celo pri 50+. Se da, ni pa naravno.
A misliš, da po petdesetem hodimo s hoduljico in spimo vsak popoldne 5 ur?
Obstajajo tudi normalni najstniki.[/quote]
Sem sama po 50. V hudi meni, s hudimi težavami. Na srečo še vedno fizično aktivna, sicer ne vam kako bi premagovala težave ki sem jih prejela v paketu z meno. Tudi to se lahko zgodi. Samo na znanje.
Žal se rado zgodi ravno to, da se urejeno življenje z dojenčkom spremeni v nočno moro. Sploh če govorimo o novi zvezi.[/quote]
Seveda se morata avtorica in njen partner iskreno vprašati, kako to, da v prejšnjih zvezah ni bilo več otrok, če sta si jih tako želela? In se iz tega nekaj naučit, razen če seveda po nekem naključju nista bila oba v zvezi z osebama, ki niti slučajno, nikoli in pod razno ne bi imeli še enega otroka, pika.
A misliš, da po petdesetem hodimo s hoduljico in spimo vsak popoldne 5 ur?
Obstajajo tudi normalni najstniki.[/quote]
Normalni so najstniki, ki hodijo ven, se družijo, imajo že simpatije, ljubezni, fanta/punco. In vse to je za starše povezano s skrbmi, ne glede na to, kako normalni in ok so ti najstniki. Če te nikoli čisto nič ne skrbi, ko gre tvoj najstnik ven, potem nekaj ne more biti čisto v redu s tabo.
Jaz to zdaj doživljam. Ne morem biti flegma, ker čisto vse pa ni odvisno od njih, mene pa ni zraven, da bi tako kot takrat, ko so še lezli po toboganih, lahko takoj posredovala, če bi se dogajalo kaj neprimernega.
In drugače je, če to preživljaš pri 40, 45, ko si še relativno mlad, kot pri 60, ko si lahko ultra vitalen, zdrav, mladosten, v toku s časom. Ampak vseeno imaš 60 let.
Žal se rado zgodi ravno to, da se urejeno življenje z dojenčkom spremeni v nočno moro. Sploh če govorimo o novi zvezi.[/quote]
nočna mora je pa kaj? Da dva odrasla skrbita za enega otroka, imata urejene službe, stanovanje.
Medtem ko je begat iz enega begunskega centra v drugi, prihod v tujo državo s tujimi navadami, kupom otrok in trebuhom očitno čista poezija? Imate sploh predstavo, kako živi VEČINA otrok danes na tem svetu?
A misliš, da po petdesetem hodimo s hoduljico in spimo vsak popoldne 5 ur?
Obstajajo tudi normalni najstniki.[/quote]
Normalni so najstniki, ki hodijo ven, se družijo, imajo že simpatije, ljubezni, fanta/punco. In vse to je za starše povezano s skrbmi, ne glede na to, kako normalni in ok so ti najstniki. Če te nikoli čisto nič ne skrbi, ko gre tvoj najstnik ven, potem nekaj ne more biti čisto v redu s tabo.
Jaz to zdaj doživljam. Ne morem biti flegma, ker čisto vse pa ni odvisno od njih, mene pa ni zraven, da bi tako kot takrat, ko so še lezli po toboganih, lahko takoj posredovala, če bi se dogajalo kaj neprimernega.
In drugače je, če to preživljaš pri 40, 45, ko si še relativno mlad, kot pri 60, ko si lahko ultra vitalen, zdrav, mladosten, v toku s časom. Ampak vseeno imaš 60 let.[/quote]
Imeti najstnika pri 45, ali 60 je ogromna razlika. Kot rečeno, normalni najstniki hodijo ven, se družijo, zabavajo. Vsakega starša skrbi. To je del starševstva. Veliko laže te “skrbi” preživljaš, doživljaš, se spopadaš z njimi pri 45, kot pri 60.
Imela sem najstnico pri 45, bila je dokaj živahna, a kar obvladljiva in prišla skozi puberteto brez večjih problemov.
Sedaj, pri 60 ne bi imela več toliko energije, moči spopadat se s problemi. Sicer sem zdrava, vitalna,a je to čisto nekaj drugega kot pred dobrimi 15 leti.
Žal se rado zgodi ravno to, da se urejeno življenje z dojenčkom spremeni v nočno moro. Sploh če govorimo o novi zvezi.[/quote]
nočna mora je pa kaj? Da dva odrasla skrbita za enega otroka, imata urejene službe, stanovanje.
Medtem ko je begat iz enega begunskega centra v drugi, prihod v tujo državo s tujimi navadami, kupom otrok in trebuhom očitno čista poezija? Imate sploh predstavo, kako živi VEČINA otrok danes na tem svetu?[/quote]
Se pravi, da če bo tvoj otrok zbolel za pljučnico, boš rekla zdravnikom, eh, ni ga treba zdravit, večina otrok na svetu ni deležna primernega zdravljenja, če hudo zboli.
Žal se rado zgodi ravno to, da se urejeno življenje z dojenčkom spremeni v nočno moro. Sploh če govorimo o novi zvezi.[/quote]
nočna mora je pa kaj? Da dva odrasla skrbita za enega otroka, imata urejene službe, stanovanje.
Medtem ko je begat iz enega begunskega centra v drugi, prihod v tujo državo s tujimi navadami, kupom otrok in trebuhom očitno čista poezija? Imate sploh predstavo, kako živi VEČINA otrok danes na tem svetu?[/quote]
Avtorica sama najbolje ve, kaj bo z njeno zvezo, če več ne bo imela časa zase in za partnerja. Pri 40 + letih pač ne tečeš od prvega zmenka takoj v prodnišnico, ampak si daš čas, da spoznaš partnerja in sebe. Mešati v to vprašanje begunce in ostalo, je bolan um, ker z uvodnim postom begunci nimajo nobene veze.
Poznam žensko, ki je “morala” imeti še enega pri 44. Fuzlalo se ji je, dohenček je bil must have. Pa sta bila oba privat, punci skoraj odrasli, potovanja, dopusti, hiša. Potem pa dojencek. Polomija. Otrok tečen, oba neprespana, izguba strank ker je bila veliko na bolniški. Ona iz urejene zenske v trenirko, on po par letih zbogom. Danes slišim, da je pričela piti. Tamala punca pa razpuščena.
Vem, da gre za ekstremen primer. Ampak zakaj si nakopati plenice, če lahko po dolgem času uživa z moškim. Se ji je pač oglasila zapoznela ura, ker je bila dolgo sama.